Pakt za evro, o katerem so se članice evroobmočja že dogovorile 11. marca, je omehčana različica nemško-francoskega pakta za konkurenčnost, ki določa cilje za krepitev konkurenčnosti, zaposlovanja, vzdržnosti javnih financ in finančne stabilnosti. V okviru pakta bodo članice v enem letu sprejele ukrepe, s katerimi naj bi okrepile lastno konkurenčnost in prispevale k večji gospodarski usklajenosti v območju evra, ključna elementa svežnja za zaščito evra pa sta tudi oba finančna mehanizma za zagotavljanje stabilnosti skupne valute oziroma reševanje dolžniških težav članic.

Slovenski premier Borut Pahor je osnutek slovenskih ukrepov, ki ga je v četrtek sprejela vlada, že predstavil voditeljem. "Kar se pakta za evro tiče, smo s svojimi predlogi uspeli in sem zadovoljen. Zdajsi moramo mi prizadevati, da izvedemo obveznosti, ki si jih bomo naložili," je povedal Pahor ob koncu prvega dne vrha Evropske unije. Poudaril je, da obveznosti niso naloga, ki jih Sloveniji nalaga Unija. "Naj ne imajo ljudje napačnega vtisa. To so obveznosti, ki smo si jih sami naložili kot država in obenem kot celotno območje evra in gredo v našo korist, če jih bomo izpolnili," je poudaril.

Paktu za evro plus so se pridružile Poljska, Bolgarija, Danska, Romunija, Litva in Latvija. Kot je povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, je pakt še naprej odprt tudi za štiri članice Unije, ki k njemu še niso pristopile, to pa so Švedska, Velika Britanija, Češka in Madžarska.

Dogovor o stalnem mehanizmu za pomoč
Voditelji so dogovor o načinu povečanja zmožnosti začasnega mehanizma z 250 milijard na 440 milijard evrov prestavili na junij, dosegli pa so dogovor o vseh vidikih prihodnjega stalnega mehanizma. Ta bo leta 2013 nadomestil začasnega, znašal bo 700 milijard evrov, efektivna zmožnost posojil državam pa bo 500 milijard. Države bodo 80 milijard evrov denarnih sredstev v mehanizem vplačale v petih letnih obrokih, preostalih 620 milijard evrov pa bo v obliki jamstev.

Vrh v senci krize na Portugalskem
Dogovor voditeljev je zasenčila politična kriza na Portugalskem, ki je po opozicijskem nasprotovanju varčevalnim ukrepom ostala brez vlade. Številni analitiki so prepričani, da bo Portugalska po Grčiji in Irski naslednja, ki bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč pri spopadanju z dolžniškimi težavami, je pa kriza izpostavila tudi težavnost in politično občutljivost sprejemanja bolečih varčevalnih ukrepov, predvsem pa njihovo nujnost, saj so finančni trgi državo že kaznovali.

Van Rompuy je sicer zatrdil, da voditelji niso govorili o finančni pomoči Portugalski, pritrdil pa mu je tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ta je še povedal, da mu je nekdanju portugalski premier Jose Socrates pojasnil, kaj se je dogajalo v parlamentu, ter da so se vse portugalske stranke zavezale k spoštovanju zavez za stabilizacijo javnih financ. Socrates naj bi ob tem izrazil prepričanje, da bo nova portugalska vlada spoštovala zaveze o znižanju javnofinančnega primanjkljaja in stabilizaciji javnega dolga, ki jih je Portugalska sprejela do leta 2013.

Barroso in vrsta evropskih voditeljev so že pred začetkom vrha poudarjali, kako ključno za stabilnost Portugalske in Evrope je, da država spoštuje svoje zaveze glede varčevanja in strukturnih reform. Pahor je ob tem dejal, da je portugalska kriza dober opomin, kam lahko pripelje politično taktiziranje z nujnimi reformami, ter izrazil upanje, da bodo v Sloveniji dosegli dogovore tako med socialnimi partnerji kot med opozicijo in vlado.

Voditelji za nove ukrepe režimu v Libiji
Voditelji so govorili tudi o Libiji, kjer so izrazili pripravljenost za dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se prihodki od nafte in plina ne bodo več stekali v roke Moamerja Gadafija. Voditelji so Gadafija znova pozvali, naj se odpove oblasti, in poudarili, da je akcija mednarodne skupnosti prispevala k zaščiti civilistov. Ob tem so zapisali še, da bo vojaška operacija končana, ko bodo civilisti varni pred napadi in ko bodo izpolnjeni cilji resolucije 1973.

Soglasje za stresne teste
Voditelji sedemindvajseterice so zasedanje nadaljevali z razpravo o razmerah na Japonskem po katastrofalnem potresu in cunamiju, ki sta sprožila jedrsko krizo. Podprli so izvedbo celovitih in preglednih preizkusov varnosti jedrskih elektrarn v EU-ju, imenovanih stresni testi.