Višina tokratnega izplačila držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pa 26,5 milijona evrov. Mednarodni denarni sklad (IMF) naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v prihodnjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija.

Finančni ministri članic evroobmočja so pozdravili napredek Grčije pri izvajanju priporočil Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF-a, predvsem pa so bili zadovoljni s sprejetjem zakonov o javnofinančnem prilagajanju in privatizaciji s skupnim finančnim učinkom dobrih 78 milijard evrov ta teden v grškem parlamentu.

Ekonomisti: Potreben bo vsaj delni odpis dolga
Grški finančni minister Evangelos Venizelos je dejal, da odločitev krepi mednarodno verodostojnost Grčije, čeprav vsaj med ekonomisti še vedno prevladuje mnenje, da se Grčiji brez prestrukturiranja in delnega odpisa dolga ne bo uspelo izkopati iz dolžniških težav. Javni dolg naj bi letos dosegel 350 milijard evrov oz. 160 odstotkov BDP-ja, državi pa se zaradi bolečih ukrepov še ni uspelo izkopati iz gospodarske krize.

Grčija je v letih 2009 in 2010 že izvedla ukrepe za zniževanje javnofinančnega primanjkljaja v skupni dinamiki 16,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Letos bo izvedla ukrepe v skupni vrednosti 2,8 odstotka BDP-ja.

Na podlagi teh ugotovitev in na podlagi analize vzdržnosti javnega dolga Grčije je evroskupina potrdila, da bo ta južnoevropska država lahko peto tranšo iz obstoječega ad hoc mehanizma pomoči državi lahko črpala do 15. julija. To naj bi državo vsaj kratkoročno obvarovalo pred razglasitvijo delne nesposobnosti poravnavanja obveznosti oz. pred t. i. defaultom.

Pridružili se bodo še zasebni upniki
Poznavalci napovedujejo, da bodo morali evropski davkoplačevalci in zasebni sektor za nov sveženj pomoči Atenam prispevati približno 80 milijard evrov, približno 30 milijard naj bi zbrali s prodajo grškega državnega premoženja. V dodatnem svežnju pomoči naj bi z refinanciranjem grškega dolga sodelovali tudi zasebni upniki. Do zdaj so pripravljenost že izkazale nemške in francoske banke, ki so med največjimi upniki v zasebnem sektorju.

Natančnejši način in obseg sodelovanja zasebnega sektorja in dodatno financiranje iz javnih virov, tokrat iz okrepljenega začasnega mehanizma za stabilnost evra, bo evroskupina v sodelovanju z zasebnimi upniki opredelila v prihodnjih tednih, najverjetneje pa končne odločitve ni pričakovati pred septembrom.

Evroskupina je v izjavi po telekonferenci grškim oblastem podala jasno sporočilo, da bo dodatni večletni sveženj pomoči odvisen predvsem od nadaljnje trdne zavezanosti k izvajanju javnofinančne konsolidacije, velikopoteznih in konkretnih strukturnih reform za okrepitev močno šepajoče konkurenčnosti grškega gospodarstva ter privatizacijskega načrta, težkega 50 milijard evrov.