Gre za timska predsedstva treh članic v posameznih sestavah Sveta EU-ja, alternativno pa naj bi bil predviden tudi sistem predsedovanj za celotno povezavo, če ustavna pogodba ne bi stopila v veljavo 1. novembra leta 2006. Slovenija je uvrščena že v kar prvo trojko, skupaj z Nemčijo in Portugalsko.

Konec tega tedna bo predsedstvo s članicami o sistemu predsedovanj opravilo dvostranska posvetovanja, v drugi polovici novembra pa bo o tem že razpravljal odbor stalnih predstavnikov pri EU-ju.

EU sicer trenutno pozna sistem krožečega predsedovanja, po katerem posamezna članica povezavi in vsem sestavam v Svetu EU-ja predseduje pol leta. Zaradi širitve EU-ja in načrtovane uveljavitve ustavne pogodbe je treba sistem prilagoditi.