Ker ni ustrezno sodelovala z ECB-jem, da bi odpravila protipravne posledice te neizpolnitve obveznosti, pa je kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo, je še odločilo sodišče.

Tožba Evropske komisije se je nanašala na kriminalistično preiskavo sanacije slovenskih bank, v okviru katere so slovenski kriminalisti pred štirimi leti zasegli dokumentacijo in opremo v Banki Slovenije. Generalna pravobranilka je septembra pritrdila očitkom Evropske komisije.

Sodišče EU-ja, ki je odločalo v velikem senatu, je tako v sodbi v celoti ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji. Gre za pomemben presedens glede privilegijev in imunitet EU-ja. "Ta zadeva je sodišču omogočila, da pojasni pogoje, ki veljajo za varstvo arhivov Unije v povezavi z enostranskim zasegom dokumentov iz teh arhivov, ki ga organi države članice izvedejo na mestih, ki niso stavbe in prostori Unije, ter zlasti pogoje, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitev načela nedotakljivosti arhivov ECB-ja," je še zapisalo sodišče.

ECB: Sodba je potrdila našo zaskrbljenost

V Evropski centralni banki so v odzivu na odločitev Sodišča EU-ja izpostavili, da sodba potrjuje njihovo izhodiščno zaskrbljenost, da pomeni zaseg dokumentov Evrosistema v prostorih Banke Slovenije kršitev načela nedotakljivosti arhivov banke. ECB jemlje na znanje odločitev sodišča, so še zapisali v kratkem odzivu.

Banka Slovenije: Odločitev potrjuje pravilnost naših stališč

V Banki Slovenije so v odzivu na sodbo ugotovili, da odločitev Sodišča EU-ja potrjuje pravilnost njihovih stališč v teh postopkih. "V Banki Slovenije ugotavljamo, da odločitev potrjuje pravilnost stališč, ki smo jih zastopali v dosedanjih postopkih. Ob tem pa ponovno poudarjamo, da postopki, vezani na bančno sanacijo, že vrsto let bremenijo poslovanje Banke Slovenije, krnijo pa tudi ugled države v mednarodni skupnosti. Zato smo začeli dejavnosti, ki bodo prispevale k zagotovitvi pravnega varstva udeležencev takratnih postopkov ter bodo skladne s slovenskim pravnim redom in pravom EU-ja," so zapisali v odzivu.

Današnja odločitev po njihovih navedbah potrjuje tudi pravilnost stališč Banke Slovenije, vezanih na samostojnost in neodvisnost centralne banke ter načelo nedotakljivosti arhivov Unije. "V Banki Slovenije smo si prizadevali za rešitev te problematike že v okviru domačih pravnih postopkov in pogovorov, pri čemer smo se obrnili tako na redna sodišča kot tudi na ustavno sodišče," so poudarili. Ker so bili dosedanji poskusi rešitve odprtih vprašanj neuspešni in ker še vedno ni omogočena možnost primernega sodnega varstva udeležencem v procesih sanacije, je na njihovo pobudo oktobra začela delovati skupina strokovnjakov, ki bo pripravila nabor predlogov za celovito ureditev omenjenih odprtih vprašanj. "S tem zagotavljamo, da bodo predlogi tako oblikovane skupine pripomogli k dvigu strokovne ravni razprave in konstruktivnemu pristopu k reševanju odprtih vprašanj," so prepričani v slovenski centralni banki.

Društvo MDS odločitev obžaluje

Oglasili so se tudi v Društvu Mali delničarji Slovenije, kjer so zapisali: "Sodišče EU-ja je presodilo, da so ključni dokazni dokumenti, na osnovi katerih je NPU ugotovil, da je Banka Slovenije naklepno neresnično prikazala negativen kapital NLB-ja in s tem neupravičeno razlastila imetnike izbrisanih obveznic, arhivi ECB-ja zato ne smejo biti nikomur dostopni. Takšno sodbo obžalujemo, ampak to pomeni tudi, da je nemogoče, da bi razlaščenci pridobili/uporabili dokazno dokumentacijo o neutemeljenosti izbrisa, saj je niti naši organi pregona niso smeli dobiti/uporabiti, kljub pravnomočni sodni odredbi. To še dodatno dokazuje, da je aktualni zakon neučinkovito pravno sredstvo, saj razlaščencem nalaga dokazovanje. Zato Društvo MDS še naprej meni, da je edina pravična pot poravnava. Ta je zdaj z revizijo Računskega sodišča tudi jasno upravičena, saj je sodišče ugotovilo, da Banki Sloveniji ni uspelo utemeljiti izbrisa."

Janša poskušal spor rešiti sporazumno

Evropska komisija je tožbo vložila aprila lani, slovenski premier Janez Janša pa je na začetku junija v Bruslju poizvedoval o možnostih za umik tožbe in sporazumno rešitev spora. Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je julija na premierjevo pismo odgovorila, do umika tožbe pa ni prišlo. Tožbo bi bilo sicer mogoče umakniti v kateri koli fazi postopka do razglasitve sodbe, so pojasnili na sodišču. Na obravnavi konec junija je to možnost omenil le zastopnik Evropske centralne banke, Evropska komisija ni komentirala, sodni senat o tem ni spraševal.

Generalna pravobranilka, Nemka Juliane Kokott, je mnenje objavila 3. septembra. Slovenija je s kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke, je zapisala.

Če sodišče ugotovi, da je članica Unije kršila pravo Unije, mora ta država v kar najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe. Če komisija meni, da članica ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij.

Tretji sodni poraz v letu dni

Sodišče je tako znova sledilo mnenju pravobranilke, podobno kot v januarskem, za Slovenijo politično kočljivem sodnem primeru, tožbi proti Hrvaški zaradi neizvajanja arbitražne odločbe, je poročala dopisnica RTV Slovenije iz Bruslja Mojca Širok.

V letu dni so se – po januarski sodbi o arbitraži in septembrski v zadevi teran – za Slovenijo v Luxembourgu sklenile tri sodne zgodbe. Vse tri je Slovenija izgubila.