Dogovor med vladajočo socialistično in opozicijsko ljudsko stranko predvideva, da od leta 2020 naprej strukturni oz. dolgoročni primanjkljaj v letnem proračunu ne sme presegati 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Prekoračitev meje bo mogoča v izrednih primerih, kot so naravne katastrofe in recesija. Višino omejitve bo mogoče revidirati v letih 2015 in 2018. Dogovor, ki naj bi ga z ustavnim zakonom uveljavili do sredine prihodnjega leta, predvideva še, da naj bi se državi dovolilo strukturni primanjkljaj v višini do 0,26 odstotka BDP-ja, 17 polavtonomnim regijam pa do 0,14 odstotka BDP-ja.

Omejitev tudi za javni dolg
Španski javnofinančni primanjkljaj je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat dosegel 9,2 odstotka BDP-ja, letos naj bi se ustavil pri 6,3 odstotka BDP-ja, leta 2013 pa naj bi bil že pri treh odstotkih BDP-ja.

Z novim zakonom, ki bo temeljil na tem dogovoru, naj bi postavili tudi omejitve za španski javni dolg. Ta naj bi do leta 2020 prišel na raven, dogovorjeno z EU-jem. Španski javni dolg je konec marca dosegal 63,6 odstotka BDP-ja, s čimer je presegal raven iz pakta o stabilnosti in rasti, ki je pri 60 odstotkih BDP-ja, a je bil pod povprečjem EU-ja, ki znaša okoli 80 odstotkov BDP-ja.

Boljši pogoji za mlade iskalce službe
Španska vlada je sprejela še nov sveženj reform na trgu dela, s katerimi želi spodbuditi podjetja k novemu zaposlovanju, predvsem mladih. Po novem se bodo pogodbe za določen čas po dveh letih avtomatično spremenile v pogodbe za nedoločen čas. Zaposleni za določen čas, pogosto mladi na začetku poklicne poti, se namreč pritožujejo, da jih delodajalci po dveh letih odpustijo, namesto da bi jih redno zaposlili. Vlada je uvedla tudi novo obliko delovnega razmerja, namenjeno mladim med 16. in 25. letom starosti brez kvalifikacij. Zaposleni po tem razmerju, ki bo lahko sklenjeno za eno ali dve leti, bodo lahko četrtino delovnega časa namenili usposabljanju. Podjetjem za takšno delovno razmerje ne bo treba plačevati socialnih prispevkov.

Španija močno zategnila pas
Špansko gospodarstvo je zdrsnilo v recesijo v drugi polovici leta 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna in gospodarska kriza in pripomogla k poku španskega nepremičninskega balona, v letu 2010 pa se je nato stabiliziralo. Država se še vedno spoprijema z visoko, 20,89-odstotno stopnjo brezposelnosti.

Mednarodni finančni trgi so zaskrbljeni, da Španija zaradi počasne gospodarske rasti, visokega javnofinančnega primanjkljaja in visokih obresti ne bo več zmožna odplačevati dolga in bo morala iskati mednarodno finančno pomoč. Začasno jo je pred pritiski trgov z odkupovanjem državnih obveznic rešila Evropska centralna banka, španska vlada pa je močno zarezala v javno porabo.