Dogovor predvideva, da bosta Španija in Grčija prebežnike, ki bodo zavrnjeni na nemško-avstrijski meji, sprejemali nazaj, dokler ne bo uveljavljen enoten evropski azilni sistem.

Zavračali bodo ljudi, za katere bo nemška policija ugotovila, da so že zavedeni v sistemu Eurodac – evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov, je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert. Operativne podrobnosti bodo določili v prihodnjih štirih tednih, je še pojasnil.

Nemški časnik Die Welt je pred tem poročal, da bo za vsebino dogovorov odgovoren nemški notranji minister in predsednik Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer, ki je kanclerki Angeli Merkel tovrstne dogovore postavil kot pogoj za umiritev notranjepolitičnega spora glede migracijske politike. Pripravljenost na pogajanje z Nemčijo naj bi sicer izrazile tudi Francija, Poljska in Danska.

Nemčija bo "finančno podprla" Španijo
Španski premier Pedro Sanchez je na novinarski konferenci v Bruslju potrdil dogovor z Merklovo in ga označil za pravičnega. "Nemčija se ni zavezala samo, da bo prevzela stroške predaje vsakega prebežnika, ampak da bo tudi finančno podprla Španijo kot državo na zunanji meji EU-ja," je povedal.

Predsednik grške vlade Aleksis Cipras pa je povedal, da ne gre za velike številke, saj bi lahko na mesec v Grčijo vrnili med 100 in 150 ljudi. Dodal je, da je Nemčija v okviru združevanja družin pripravljena sprejeti okoli 950 prebežnikov, ki so trenutno v grških centrih, njihovi družinski člani pa so v Nemčiji. Nemška vlada je sporočila, da bodo odprte primere združevanja družin reševali postopoma. So pa izrazili pripravljenost, da bi vsaj del družin združili v Nemčiji.

Svet Evrope kritizira prenapolnjene grške centre
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je medtem opozorila na slabe pogoje, v katerih živijo prebežniki v Grčiji. Kot negativen primer je navedla center Moria na otoku Lezbos, kjer je bilo maja po podatkih nevladne organizacije Zdravniki brez meja več kot 7.000 ljudi, pri čemer je prostora samo za 2.500.

"Kombinacija prenapolnjenosti, pomanjkljive varnosti, slabih higienskih pogojev, bližajočih se visokih poletnih temperatur in negotovosti migrantov o prihodnosti lahko vodi v resne težave, če se z njimi ne soočimo takoj," je po petdnevnem obisku v Grčiji poudarila Mijatovičeva in dodala, da je potrebno "še veliko storiti za zaščito človekovih pravic tistih, ki so primorani zbežati iz svojih držav".

Grčijo je pozvala k takojšnjem ukrepanju, predvsem k izboljšanju pogojev v žariščnih točkah, ki so namenjene obravnavi prebežnikov, ki prihajajo iz Turčije.

Salvini: "Nevladne organizacije bodo Italijo videle samo na razglednicah"
Italijanski premier Giuseppe Conte je medtem po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa sporočil, da z nemško kanclerko ni sklenil nobenega dogovora o vračanju prebežnikov v Italijo. Je pa notranji minister Matteo Salvini napovedal, da bodo čez poletja vsa italijanska pristanišča zaprta za ladje nevladnih organizacij, ki rešujejo prebežnike.

"Nevladne organizacije bodo Italijo videle samo na razglednicah," je dejal vodja skrajno desne Lige in pojasnil, da ladjam v pristaniščih ne bodo dovolili niti natakanja goriva. Zagotovil je, da bo Italija še naprej z drugimi državami reševala "vse tiste, ki bodo potrebovali reševanje".

Salvini je zadovoljen tudi z dogovorom o politiki migracij na dvodnevnem vrhu evropskih voditeljev. Ocenil je, da je bila Evropa "končno prisiljena sprejeti razpravo o italijanskem predlogu". Na vrhu so sicer dosegli dogovor o centrih za obravnavo prebežnikov zunaj EU-ja in tem, da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj Unije. Okrepili bi tudi varovanje zunanjih meja.

Dovolj za konec nemške vladne krize?
Po mnenju nemške kanclerke Angele Merkel dogovori na vrhu EU-ja ter dogovor s Španijo in Grčijo več kot zadostujejo zahtevam nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja.

Vprašanje, ali bodo sklepi z vrha zadostovali, da bo CSU zakopal bojno sekiro v sporu s sestrsko Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ostaja odprto. Seehofer je namreč pred vrhom grozil, da bo na meji z julijem začel zavračati prebežnike, če Merklova ne bo našla evropske rešitve. Na sklepe vrha EU-ja glede migracijske problematike se Seehofer za zdaj ni želel odzvati.

Nemška kanclerka je prepričana, da zaključki vrha in tudi ob robu sklenjen dogovor z Grčijo in Španijo več kot zadostijo Seehoferjevim zahtevam. Dogovor, ki so ga dosegli voditelji članic EU-ja, je označila za korak v pravo smer. "Mislim, da smo tukaj skupaj nekaj dosegli, morda celo več, kot sem pričakovala. Seveda pa to ni konec poti," je poudarila.