Ta zamisel naj bi bila osrednja tema pogovorov dvodnevnega vrha EU-ja v Bruslju, ki se začenja v četrtek. Članice EU-ja, ki so sicer glede odnosa do prebežnikov močno razdeljene, bodo razpravljale o t. i. platformah za izkrcanje v državah, kot so Niger, Libija, Tunizija, Alžirija, Maroko in Egipt.
Osnutek sklepov vrha pravi, da "Evropski svet podpira razvoj koncepta regionalnih platform za izkrcanje v tesnem sodelovanju z UNHCR-jem in IOM-om", poroča Al Džazira. UNHCR je Visoki komisariat ZN-a za begunce, IOM pa Mednarodna organizacija za migracije.
"Takšne platforme bi omogočile hitro procesiranje za razlikovanje ekonomskih migrantov od tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in zmanjšanje spodbud k odpravam na nevarna potovanja," piše v osnutku.
Do zdaj se še nobena država ni strinjala, da bi sodelovala v tem projektu. Nasprotno, več jih je izrecno zavrnilo možnost postavitve centrov na njihovem ozemlju. To sta že storili Tunizija in Libija, ta teden pa je tudi albanski premier Edi Rama kategorično zavrnil možnost, da bi tak center za prebežnike postavili v Albaniji. Kot je dejal, pomenijo ti centri "odlaganje obupanih ljudi kot toksične odpadke, ki jih nihče ne želi".
Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da spor okoli azilne politike ogroža obstanek EU-ja. "Ne želimo si ponovitve leta 2015," je poudarila kanclerka in s tem spomnila na leto, ko je Nemčija dovolila vstop 890.000 prišlekom.
Od vrha EU-ja v Bruslju nima velikih pričakovanj. Po njenem mnenju se članice še niso pripravljene dogovoriti za skupen azilni sistem. Težave še naprej ostajajo, ko gre za uvedbo enotnih standardov pri obravnavi prosilcev za azil in vprašanju "solidarne porazdelitve migrantov in beguncev".
Zato bi bilo, pravi, smiselno oblikovati "koalicijo voljnih", ki bi morala zagotoviti, da si tisti, ki prosijo za mednarodno zaščito, ne bi mogli izbirati države v Evropi, v kateri bi vložili prošnjo za azil.
Kanclerka je v parlamentu zagovarjala svojo odločitev s septembra 2015, da se prosilci za azil ne zavračajo že na meji. "To se mi zdi s pogledom nazaj še vedno pravilno," je poudarila. Ministrske predsednike zveznih dežel je pozvala, naj se pri vprašanjih načrtovanih azilnih centrov in centrov za izgon ne upirajo.
Ljudje kot blago
Kritike prihajajo tudi iz UNHCR-ja. Visoki komisar Filippo Grandi je dejal, da "ima Afrika že dovolj težav in obstaja veliko tveganje, da bi prosilci za azil obtičali v tranzitnih državah". Dodal je, da "ima EU vse zmožnosti upravljati ta tok na pošten način brez prelaganja bremena na revnejša območja, ki že zdaj gostijo veliko beguncev". Za zdaj ni popolnoma jasno, kako bi ti centri delovali.
Hasiba Hadž Sahraui, svetovalka za humanitarne zadeve pri organizaciji Zdravniki brez meja (MSF), je opozorila, da se na ljudi gleda kot na "blago". "Ljudi ne vidimo več kot ljudi s pravicami, ampak kot blago, ki se ga podaja sem ter tja med državami v zameno za denar ali politično priznanje," je dejala.
Ideja centrov za prebežnike zunaj EU-ja se je pojavila že leta 2015, ko je Bruselj razmišljal o uporabi poslopij EU-ja v državah izvora za preverjanje prosilcev za azil.
Direktorica Inštituta za migracijske politike Elizabeth Collett je dejala, da je ne preseneča, da se ta ideja spet pojavlja. Šlo naj bi namreč za umirjanje ostrejšega nasprotovanja prebežnikom. Avstrija in Danska sta tako predlagali, da se tudi prosilci za azil, ki so že v EU-ju, napotijo v centre zunaj Unije. Med državami, ki podpirajo tovrstne centre, sta tudi Francija in Italija.
Ljudje obtičijo za zelo dolgo
Judith Sunderland iz organizacije Human Rights Watch je medtem opozorila na podobne zgodovinske primere. ZDA so tako v ta namen uporabljale oporišče v Guantánamu, preden je postal vojaški zapor, Avstralija pa za zapiranje prosilcev za azil uporablja Nauru in Papuo Novo Gvinejo. "Ljudje so obtičali za zelo dolgo, v obupnih razmerah in ob slabi obravnavi s hudimi posledicami na njihovo fizično in psihično zdravje," je dejala.
Niger se je konec lanskega leta strinjal, da začasno sprejme begunce, ki so v slabih pogojih živeli v libijskih centrih za pridržanje. Marca je UNHCR oznanil, da so začasno prekinili akcijo, ker je bilo preseljenih premalo ljudi. Maja so nato akcijo obnovili. Od več kot 1.400 beguncev, ki so bili iz Libije prepeljani v Niger, jih je bilo manj kot 200 nastanjenih v Evropi ali Severni Ameriki.
UNHCR sicer pričakuje, da bo letos v Evropo po morju prispelo 80.000 ljudi, kar je pol manj kot leta 2017. Glede na močno zmanjšano število novoprispelih prebežnikov Judith Sunderland iz HRW-ja opozarja, da je "panika izmišljena" ter da se pogovor o tem vprašanju premika v "zelo nevarno smer".
Prebežniki v obupnih razmerah
Obstaja tudi zaskrbljenost, da države, kjer bi lahko obstajali ti centri za prebežnike, ne bi zmogle zagotavljati človekovih pravic tam zaprtih ljudi. Razmere v libijskih centrih za pridržanje so po besedah Visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Zeida Rada Al Huseina "šokantne za vest človeštva". Associated Press pa je v ponedeljek poročal, da je Alžirija v saharski puščavi zapustila vsaj 13.000 prebežnikov, ki jih je proti Nigru in Maliju izgnala brez hrane in vode.
Komisar EU-ja za migracije Dimitris Avramopoulos je želel pomiriti duhove in dejal, da EU ne bo vzpostavil "Guantánama za migrante". Guantánamo je zloglasni ameriški vojaški zapor za teroristične osumljence, kjer se zadržujejo po več let brez sojenja in mučijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje