Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je v sobotni izdaji ocenil, da dogovor Kosor - Pahor nakazuje na to, da je slovenska vlada prišla hrvaški "zelo daleč naproti". Čeprav so bila do zdaj pogajanj tajna, je bilo po pisanju časnika očitno, da je Ljubljana v Evropski uniji pod vse večjim pritiskom. Na drugi strani pa je bila pripravljenost hrvaške vlade, da dokumentov, ki jih je predložila v pristopnem procesu z EU-jem, ne vpleta v spor o meji in da spoštuje stanje na dan 25. junija 1991, že dolgo znana, piše FAZ. Časnik tudi ocenjuje, da lahko hrvaška premierka Jadranka Kosor najverjetneje računa na veliko manj notranjepolitičnega odpora do dogovora kot njen slovenski koolega Borut Pahor.

Dunajski Die Presse na drugi strani navaja, da bo pristopanje Hrvaške v evropske integracije po prvem koraku pri razreševanju mejnega spora bolj tekoče, da pa Zagreb pri tem čaka še nekaj ovir. Eden od osrednjih avstrijskih dnevnikov pri tem izpostavlja reformo kmetijstva in sodstva. Na področju slednjega časnik izpostavlja predvsem težave slovenske južne sosede pri popolnem sodelovanju s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

28. članica med 2010 in 2012
Britanski BBC ob povzemanju petkovega dogajanja in 18-letne zgodovine spora izpostavlja želje Zagreba, da se povezavi 27 članic EU-ja pridruži leta 2010 ali 2011. Predpristopna pogajanja naj bi bila v tem primeru končana do konca leta.

T. i. topniške dnevnike omenja tudi tržaški Il Piccolo in dodaja, da ima zaradi tega zadržke do hrvaškega pridruževanja predvsem Nizozemska. Italijanski časnik ob tem povzema ocene, da bi Hrvaška članica EU-ja postala v letih 2011 ali 2012.

NY Times: Obrat po Miklavčiču
Ameriški New York Times ocenjuje, da se je zasuk v odnosih zgodil po zdravstvenih težavah slovenskega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča med počitnikovanjem na hrvaškem Jadranskem morju avgusta letos. Ko je bila pacientova identiteta razkrita, je kolega obiskal hrvaški minister za zdravje. Po vrnitvi v domovino pa Miklavčič ni skoparil s pohvalami na račun hrvaškega zdravstva.

"Tradicionalno romanje slovenskih turistov na spektakularno hrvaško obalo je na eni strani Slovencem pokazalo, da so Hrvati dobri gostitelji, Hrvatom pa, da so slovenski evri nujno potrebni za vzdržnost izmučenega gospodarstva."

Hrvaški tisk enoten: Kosorjeva presvetlila Sanaderjevo senco
Petkovemu dogovoru premierjev Slovenije in Hrvaške, ki bi lahko pripeljal do konca blokade hrvaških pogajanj z EU-jem, so seveda veliko pozornosti namenili tudi osrednji hrvaški mediji. Večernji in Jutarnji list izpostavljata uspešnost hrvaške premierke Jadranke Kosor glede na njenega predhodnika Iva Sanaderja.

Večernji list je na naslovnici dogodek ob fotografiji Kosorjeve zaznamoval z naslovom "Uspela, pri čemer nista uspela ne Sanader ne Račan", tematiki pa je posvetil tri strani. Tako je med drugim objavil tudi krajši pogovor s Kosorjevo, v katerem je ponovila, da sta državi z dogovorom odprli novo poglavje v odnosih in da sta "na pragu rešitve problema". Na vprašanje, kako ji je uspelo doseči dogovor, kar ni uspelo ne nekdanjemu premierju Ivu Sanaderju niti prav tako nekdanjemu premierju, pokojnemu Ivici Račanu, pa je kratko odgovorila, da ne želi govoriti o tem, kaj je bilo prej.

Tudi komentatorka Jutarnjega lista je svoj komentar naslovila s "Kosorjeva uspešnejša od Sanaderja", dogovor s Slovenijo pa izpostavila kot njen "prvi velik uspeh" na položaju premierke. Komentatorka njen uspeh umesti v širši kontekst okoliščin, saj sta državi po več mesecih ugotovili, da je politika zaostrovanja izčrpana, pomembna se ji zdi tudi pomoč Washingtona in Bruslja pri razumevanju, da je potreben kompromis, pa tudi diskretna vključitev ZDA v reševanje spora.

Kosorjeva se je pokazala kot veliko realnejša od Sanaderja. "On je verjel, da mu bo prijateljstvo z evropskimi voditelji rešilo vse težave, ona pa je dojela, da mora nekaj tudi sama narediti. Na koncu je svojega predhodnika uspela prekositi, kjer je mislil, da je najmočnejši. Rešila je zunanjepolitični problem, v katerem se je zagozdil Sanader," piše Jutarnji list.

V komentarju z naslovom "Kako je EU deblokiral pogajanja" pa je Jutarnji list poudaril, da je imela Švedska glavno vlogo pri zlomu slovenske blokade, meni pa tudi, da se ne gre prezgodaj veseliti, saj lahko slovenski parlament izpodbije dogovor Kosorjeve in slovenskega premierja Boruta Pahorja.

Scenarij je bil pripravljen?
Komentator navaja, da naj bi mu več tujih diplomatov že kmalu po odstopu Sanaderja pred dvema mesecema zatrdilo, da "je deblokada rešena zadeva in da se bo zgodila jeseni", saj naj bi Slovenija podlegla močnim evropskim pritiskom. S tem načelnim dogovorom naj bi bil seznanjen tudi že Sanader, ki je sicer med razlogi za nepričakovani odstop v začetku julija navedel tudi slovensko blokado hrvaškega približevanja EU-ju in nedejavnost EU-ja.