V EU-ju trenutno potekajo burna pogajanja o prihodnjem večletnem proračunu za obdobje 2014-2020. Dogovor naj bi prinesli voditelji članic Unije na zasedanju 22. in 23. novembra, ki pa se zna zavleči za več dni.

Evropska komisija v obdobju 2014-2020 predlaga za milijardo evrov prihrankov v administraciji, medtem ko nekatere članice Unije zahtevajo do 15-milijardne reze, ki bi onemogočili ustrezno delovanje institucij, trdijo sindikati.

Organizatorji stavke pričakujejo, da danes ne bo delalo 90 odstotkov osebja na Svetu, manjša udeležba se pričakuje v Evropski komisiji, v Evropskem parlamentu pa naj bi imeli le zborovanje.

Privilegirana vrsta?
Stavka sproža polemike, saj evrokrati v očeh mnogih Evropejcev veljajo za neupravičeno privilegirano vrsto, sploh v času, ko Bruselj narekuje ostre reze v proračunih številnih članic Unije.

Ali, kot je nedavno ob napovedi stavke zapisal naš dopisnik iz Bruslja Matjaž Trošt: "Navadno sicer ne stavkajo tisti, ki imajo astronomske plače. In to nemara lahko drži tudi v Bruslju. Je pa seveda dejstvo, da bodo kljub vsemu sorazmerno dobri evropski uslužbenci (bi se ljudje sicer podali na delo v tujino?) znova pokazali, da nimajo pravega stika z realnimi razmerami v posamičnih državah. In da očitno pričakujejo, da se njih težave javnih sektorjev (pa tudi drugih) v posamičnih državah ne tičejo."

Sindikati zaposlenih v institucijah EU-ja se sicer s takšnim tolmačenjem ne strinjajo. Izpostavljajo na primer predlog komisije, ki predvideva petodstotno zmanjšanje osebja, povečanje števila delovnih ur in dvig upokojitvene starosti.

Če današnji protest ne bo uspešen, bodo stavko ponovili 16. novembra, napovedujejo v Evropski zvezi sindikatov javnega sektorja (EPSU), ki združuje osem milijonov delavcev v javnem sektorju iz okoli 275 sindikatov.