Ob prevzemu predsedovanja bo Stockholm v skladu s tradicijo ob novem predsedujočem obiskala Evropska komisija na čelu z njenim predsednikom Josejem Manuelom Barrosom, ki bo s švedsko vlado in z njenim premierjem Fredrikom Reinfeldom razpravljala o programu polletnega vodenja EU-ja. Sledila bo tudi simbolična potrditev programa predsedovanja.

Parlament, komisija, pogodba
Pred Švedsko je v prihodnjih šestih mesecih naporno delo, še posebej kar zadeva institucije. Po volitvah v začetku preteklega meseca se mora oblikovati Evropski parlament, konec oktobra pa poteče še mandat Evropski komisiji, ko bo na komisarske položaje potrebno izbrati ustrezne ljudi.

V pol leta bo znana tudi usoda Lizbonske pogodbe, ki je najbolj odvisna Irske, kjer bo potekal drugi referendum o tem vprašanju, potem ko so irski volivci lani že zavrnili pogodbo. Dokument morajo ratificirati še v Nemčiji, na Češkem ter Poljskem, in če bo vse teklo gladko, evropski voditelji upajo, da bi lahko zaživela že v začetku prihodnjega leta.

Širitev po podnebju in krizi
Po boju proti podnebnim spremembam in odzivanju na finančno krizo med prednostnimi nalogami sledi širitev EU-ja. V švedskem programu se omenja, da dvostranski spori ne bi smeli predstavljati ovire pri pristopnih pogajanjih kandidatk z EU-jem. Glede problema Slovenije in Hrvaške pri švedskem predsedstvu pričakujejo predvsem pobude iz Ljubljane in Zagreba. Ob tem obe državi pozivajo k razmisleku in k manj javni retoriki.