Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,5 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa je na primer pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Svet ECB-ja je od julija lani do letošnjega oktobra desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere, kar je bil rekordni niz zaostrovanja denarne politike.

Če se je še do pred kratkim veljalo mnenje, da bo svet ECB-ja zdaj dalj časa, celo do konca prihodnjega poletja, v prizadevanjih za vzdržno znižanje inflacije pustil obrestne mere nespremenjene, se v zadnjih dneh ob umirjanju inflacije krepijo ugibanja, da bi lahko že spomladi sledila prva znižanja.

Svet ECB-ja v izjavi po seji danes ni ponudil novih namigov, ki bi lahko šli v to smer.

Svet ECB-ja tako ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov, na podlagi sedanje ocene pa meni, da so obrestne mere na ravni, na kateri bodo, če jo bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. "Svet ECB-ja bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB-ja določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno," so navedli v osrednjem organu evrske denarne politike.

O ustrezni ravni in trajanju omejevalne denarne politike se bo organ še naprej odločal na podlagi podatkov. Izhajal bo iz ocene inflacijskih napovedi, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v gospodarstvo.

Svet ECB-ja je danes priznal, da se je inflacija v zadnjih mesecih znižala, a se bo v bližnji prihodnosti, kot je navedel, verjetno spet začasno narasla. Po najnovejših napovedih strokovnjakov iz sistema evrskih centralnih bank se bo inflacija prihodnje leto nato predvidoma postopoma zniževala, preden se bo leta 2025 približala dvoodstotni ciljni ravni.

Za letos ECB v najnovejših napovedih pričakuje povprečno inflacijo pri 5,4 odstotka, v prihodnjem letu pri 2,7 odstotka, v letih 2025 in 2026 pa pri 2,1 in 1,9 odstotka. To v primerjavi z zadnjimi septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za letos in prihodnje leto. Septembra so strokovnjaki za letos napovedovali 5,6-odstotno inflacijo, za 2024 pa 3,2-odstotno.

V svetu ECB-ja ugotavljajo tudi, da se je dodatno znižala osnovna inflacija, vendar pa domači cenovni pritiski ostajajo povišani, predvsem zaradi močne rasti stroškov dela. Strokovnjaki pričakujejo, da bo inflacija brez energentov in hrane letos v povprečju znašala pet odstotkov, prihodnje leto 2,7 odstotka, v letih zatem pa 2,3 in 2,1 odstotka.

Gospodarska rast naj bi bila umirjena

Gospodarska rast bo medtem po novih napovedih ECB-ja v bližnji prihodnosti umirjena, zatem pa naj bi gospodarstvo okrevalo. Strokovnjaki evrskih centralnih bank tako predvidevajo, da bo povprečna rast evrskega bruto domačega proizvoda v tem letu pri 0,6 odstotka, v prihodnjem letu 0,8 odstotka, v letih 2025 in 2026 pa 1,5 odstotka. Za letos in prihodnje leto to glede na septembrske napovedi pomeni znižanje za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke.

Če zadnje letošnje zasedanje sveta ECB-ja ni postreglo s spremembami glede obrestnih mer, pa so se v Frankfurtu vendarle odločili za pospešitev normalizacije bilance ECB-ja po obsežnih odkupih vrednostnih papirjev v času gospodarske in dolžniške krize v evrskem območju in nato še dodatno v času pandemije covida-19.

Če so nacionalne centralne banke v območju z evrom že julija prenehale reinvestirati zapadle glavnice v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP), ki ga je ECB sprožil v času nizke inflacije in povečane negotovosti po koncu evrske dolžniške krize, pa se bodo zdaj hitreje od dosedanjih napovedi začele umikati še iz posebnega programa PEPP, sprejetega v času pandemije.

Do zdaj je veljalo, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev vnovič investirati vsaj do konca leta 2024, zdaj pa velja, da jo bodo v prvi polovici prihodnjega leta reinvestirale v celoti, v drugi polovici leta pa nameravajo portfelj v povprečju zmanjševati za 7,5 milijarde evrov na mesec. Ponovno investiranje v okviru programa namerava svet ECB-ja končati ob koncu leta 2024.

Britanska in švicarska centralna banka: Brez sprememb

Tudi britanska in švicarska centralna banka na tokratnem zasedanju nista spremenili osrednjih obrestnih mer, ki v primeru Združenega kraljestva ostaja pri 5,25 odstotka, v primeru Švice pa pri 1,75 odstotka.

Bank of England je tako osrednjo mero pustila nespremenjeno tretjič zapored, potem ko jo je pred tem v nizu zvišanj s ciljem omejevanja inflacije dvignila na najvišjo raven v 15 letih.

Inflacija v državi se je sicer znižala pod pet odstotkov, a ostaja v primerjavi z drugimi članicami skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih gospodarstev (G7) visoka.

Švicarski centralni bankirji so znižali napovedano stopnjo inflacije za letošnje in prihodnje leto ter za leto 2025. Letos naj bi ta znašala 2,1 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je banka napovedovala septembra. Za leto 2024 pa so napovedano stopnjo inflacije znižali z 2,2 na 1,9 odstotka.

Inflacija naj bi leta 2025 znašala 1,6 odstotka, pred tem so oceno postavili pri 1,9 odstotka, navaja DPA.

Centralna banka Norveške pa se je nepričakovano odločila za zvišanje za 0,25 odstotne točke na 4,5 odstotka. "Vidimo, da se gospodarstvo ohlaja, vendar je inflacija še vedno previsoka," je dejala guvernerka norveške centralne banke Ida Wolden Bache. Zvišanje obrestne mere zdaj po mnenju banke zmanjšuje tveganje, da bi inflacija ostala visoka dalj časa.