Namen dvodnevnega vrha, ki poteka v Kraljevi palači v starem mestnem jedru, je okrepiti poslanstvo Sveta Evrope na področju zaščite človekovih pravic in demokracije.

Prvi del razprav so voditelji namenili evropski enotnosti in evropskim vrednotam, še posebej pa so poudarili potrebo po zagotavljanju vse podpore za nemoteno delo Evropskega sodišča za človekove pravice. V torek bodo govorili o varnostni arhitekturi.

Za pravice potreben boj
Demokracija, enakopravnost in spoštovanje človekovih pravic so vrednote, na katerih sloni Evropa in za katere se je treba bojevati vsak dan znova, je v uvodnem govoru dejal gostitelj vrha Aleksander Kwašniewski. Širitev EU-ja je potrditev, da se Evropa razvija v pravo smer, vendar pa si je še vedno treba prizadevati za boljše življenje ljudi, je še poudaril.

Češki predsednik Vlaclav Klaus je dejal, da prednostna naloga Evropske unije ni enotnost, ampak vrednote, ki temeljijo na svobodi, vladavini prava in tržnem gospodarstvu. Poslanstvo Sveta Evrope je po njegovih besedah boj proti tistim strukturam, ki skušajo brez demokratičnega mandata neposredno odločati o ključnih in občutljivih javnih vprašanjih.

Belorusija edina nečlanica
Predsednik Litve Valdas Adamukus je opozoril, da je Belorusija edina evropska država, ki ni članica Sveta Evrope. Ob tem je poudaril, da režim predsednika Aleksandra Lukašenka nadaljuje osamitev sebe in beloruskega naroda iz družine evropskih narodov in vrednost demokracije.

Ruski zunanji minister Sergej Lovrov je pozval vse članice k skupnemu boju proti terorizmu, turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je izrazil zaskrbljenost nad porastom sovraštva do tujcev in predsodkov do določenih veroizpovedi, predvsem do islama.

Evropa ne more biti popolna brez vključitve jugovzhodne Evrope v Evropsko unijo, je povedal hrvaški premier Ivo Sanader in posvaril pred gradnjo novih zidov, ki bi nadomestili stare.

Janša za tesnejše sodelovanje
Slovenijo na vrhu zastopa premier Janez Janša, ki se je v govoru zavzel, da Svet Evrope pri pripravi odgovorov na izzive prihodnosti gradi na izkušnjah, pri tem pa izkoristi obstoječe vire in okrepi sinergijo. Po njegovih besedah bi Svet Evrope lahko služil za zgled tudi Združenim narodom pri iskanju odgovorov na izzive prihodnosti. Organizacija namreč združuje različne države z različno tradicijo a kljub temu so našle skupni imenovalec skupnih vrednot. Po Janševem prepričanju je to dokaz, da organizacija je potrebna in bo potrebna tudi v prihodnje. Janšo v Varšavi spremlja zunanji minister Dimitrij Rupel.

Dvostranska srečanja
Vrsta držav že prvi dan zasedanja podpisuje konvencije o boju proti terorizmu, pranju denarja in trgovini z ljudmi, vendar brez Slovenije, saj zaradi poznega dogovora o sami vsebini ta še ni končala vseh notranjih postopkov.

Janša z grškim in portugalskim kolegom
Ob robu vrha se je premier Janša sešel z grškim in portugalskim premierjem Konstantinosom A. Karamanlisom in Josejem Socratesom. V pogovorih so največ pozornosti namenili prihodnji finančni perspektivi EU-ja oz. zadostnim sredstvom, namenjenim kohezijski politiki.

Varnostni ukrepi
Srečanje poteka pod izjemno strogimi varnostnimi ukrepi, saj so v 80-kilometrskem pasu okoli Varšave zaprli zračni prostor, za varnost pa skrbi okrog 10.000 policistov.