V zameno za to bo Švica dobila dostop do razširjenega notranjega trga EU-ja. Predlog je podprlo okoli 53 odstotkov volivcev. Švica in EU sta dogovor sklenila februarja, a podpis je sprožil nasprotovanja švicarske desničarske stranke.

Nasprotniki pomoči so menili, da bi bila vsota preveliko breme za švicarski proračun in so tudi zbrali potrebnih 50.000 podpisov za razpis referenduma. Vlada in večina parlamentarnih strank je opozarjala pred zavrnitvijo predloga, saj meni, da bi s tem omajali ugled Švice in povzročili gospodarske posledice. EU je namreč največji gospodarski partnerer Švice, s katerim ta alpska država ustvari tretjino svoje trgovine.

Sloveniji 14 milijonov
V naslednjih letih bo Slovenija upravičena do 14 milijonov evrov pomoči, največje prejemnice pa bodo Poljska, Madžarska in Češka. Ker je denar namenjen le novim članicam, so nekatere stare članice sporazumu nasprotovale. Švicarska pomoč bo skupaj z denarjem iz Bruslja namenjena predvsem izboljšanju infrastrukture v novih članicah in zmanjšanju gospodarskih razlik med novimi in starimi članicami.

Norveška še radodarnejša
Švica bo še vedno prispevala manj kot Norveška, ki tudi ni članica EU-ja. Skandinavska država namerava do aprila leta 2009 desetim novim članicam ter Španiji, Portugalski in Grčiji nameniti 1.134 milijarde evrov, 33 milijonov evrov pa bosta prispevala tudi Islandija in Liechtenstein. Slovenija bo od te pomoči dobila 18,6 milijona evrov.

G. V.