Novi bankovec bo lahko prepoznati, saj ima podoben videz kot bankovec za 10 evrov iz prve serije, ima pa več novih in izboljšanih zaščitnih elementov. Tako kot na novem bankovcu za 5 evrov je v vodnem znaku in na hologramu portret Evrope, lika iz grške mitologije, po katerem je celina dobila ime.

Poleg portreta Evrope na hologramu in v vodnem znaku je na bankovcu tudi smaragdno zelena številka, ki ob nagibanju spreminja barvo iz smaragdno zelene v temno modro. Tako kot bankovce prve serije bo mogoče tudi nove bankovce preprosto ročno in vizualno preveriti z metodo "otip-pogled-nagib".

Poseben premaz za trpežnost
Bankovci za 5 in 10 evrov iz serije Evropa so trpežnejši, saj so prevlečeni z zaščitnim premazom. To pomeni, da jih ne bo treba nadomeščati tako pogosto, s čimer se bodo znižali stroški in zmanjšal vpliv na okolje, pravijo v Evropski centralni banki (ECB).

"Evrobankovce in evrokovance 12 let po njihovi uvedbi zlahka jemljemo kot nekaj samoumevnega in pozabimo, kako ambiciozen in celo drzen projekt je bila uvedba evra," je po navedbah Banke Slovenije ob predstavitvi bankovca dejal član izvršilnega odbora ECB-ja Yves Mersch. Dodal je, da je enotna valuta kljub raznolikosti zbližala milijone Evropejcev, "bankovci in kovanci pa so otipljiv simbol naše odločnosti, da delujemo v prid Evropski uniji".

Predvideni so tudi novi bankovci preostalih vrednosti, ki bodo po naraščajočem vrstnem redu glede na vrednost uvedeni postopno v naslednjih letih.

ECB in nacionalne centralne banke Evrosistema so vzpostavile partnerski program, da bi proizvajalcem in ponudnikom opreme za bankovce na eni strani ter strankam in uporabnikom na drugi omogočile, da se lažje pripravijo na uvedbo novih bankovcev.

Malo ponaredkov
ECB je objavil podatke o številu odkritih ponarejenih evrskih bankovcev v drugi polovici leta 2013. V tem obdobju je bilo iz obtoka umaknjenih skupno 353.000 ponarejenih bankovcev, kar je 11,4 odstotka več kot v prvi polovici leta. V primerjavi s količino pristnih bankovcev v obtoku v tem obdobju, več kot 15 milijard, pa ostaja število ponaredkov zelo nizko, pravijo v ECB-ju.

Tudi v tem obdobju sta bila najpogosteje ponarejena apoena bankovca za 20 in 50 evrov (v 43 in 35 odstotkih), sledili so bankovci za 100 evrov (12,9 odstotka), 10 evrov (6,3 odstotka), 200 evrov (1,4 odstotka), 500 evrov (en odstotek) in pet evrov (0,4 odstotka). 98 odstotkov ponarejenih bankovcev so odkrili v državah območja z evrom.

Pristne bankovce je mogoče prepoznati z metodo "otip-pogled-nagib". Kdor prejme sumljiv bankovec, naj ga neposredno primerja z drugim, za katerega ve, da je pristen, svetujejo v ECB-ju. Če se sumi potrdijo, je treba o tem obvestiti policijo ali - kjer nacionalna praksa to dopušča - nacionalno centralno banko, dodajajo.