Turčija je prošnjo za članstvo v Evropski uniji (takrat Evropski gospodarski skupnosti) sicer oddala že leta 1959. Leta 1963 ji je takratnih šestih članic skupnosti obljubilo, da si članstvo lahko obeta v bližnji prihodnosti, konec 70. let pa je EGS predlagal, da bi v skupnost stopila skupaj z Grčijo. Zaradi napetih odnosov med državama je Turčija predlog zavrnila in tako ostala med čakajočimi državami.

Državni udar leta 1980 je pogajanja za vstop popolnoma zamrznil, leta 1987 pa je Turčija spet zaprosila za polnopravno članstvo v Uniji. Evropska komisija je takrat sicer potrdila primernost Turčije za članstvo, z nadaljevanjem približevanja pa odlašala do 3. oktobra 2005, ko je Turčija končno začela pristopna pogajanja za polnopravno članstvo v Uniji.

Turčija ni izpolnila zahtev
Glavno oviro turškemu približevanju pomeni zaprtje pristanišč in letališč za ciprske ladje in letala. Turčija bi morala po protokolu iz Ankare, ki ga je podpisala julija 2005, v zameno za začetek pristopnih pogajanj z Unijo razširiti carinsko unijo z EU-jem na deset novih članic, torej tudi na Ciper.

Ker tega ni storila, je Unija v zadnjih dveh tednih z Ankaro prekinila pogajanja glede Cipra, saj jima ni uspelo doseči dogovora. 29. novembra pa je Turčiji zagrozila, da bo prekinila pogajanja o osmih poglavjih pristopnih pogajanj, če do 6. decembra ne bo izpolnila zahtev.

Od skupno 35 pristopnih poglavij naj bi jih komisija prekinila osem, in sicer poglavja o prostem pretoku dobrin, storitev in kapitala, poglavja o ribištvu in kmetijstvu ter o prometu, carinski uniji in zunanji trgovini. Turčija pa je do zdaj začasno končala pogajanja le o enem poglavju, o znanosti in raziskavah, Ciper pa je zamrznil odprtje drugih pristopnih poglavij.

Kakšne so prednosti in slabosti članstva Turčije v EU-ju?
Turčija je pomembna strateška partnerica EU-ja zaradi svoje lokacije, saj leži na stičišču Evrope, Črnega morja in Bližnjega vzhoda. Ima največji kontingent oboroženih sil v Evropi in je ena najpomembnejših članic zveze Nato. Turčija je sekularna država z večinsko muslimansko populacijo in lahko kot taka pomembno vpliva na zmanjševanje napetosti med Evropo in islamskim svetom, predvsem v tem času vedno večjih verskih napetosti.

Turčija postaja drugi največji energetski vir za Evropo po Rusiji, ker pa je njeno gospodarstvo eno najhitreje rastočih v Evropi, se je trgovina med Turčijo in EU-jem v zadnjih petih letih zelo povečala. Turčija pa predstavlja tudi pomemben trg za izvozne izdelke iz EU-ja. Turčija ima zelo mlado populacijo, torej velike možnosti za dobro izobraženo delovno silo, medtem ko se prebivalstvo po Evropi stara.

Najhujša ovira so kršitve človekovih pravic
Poleg nerešene problematike s Ciprom se med razlogi proti vključitvi Turčije v EU spet omenjata lokacija in vera, ki za mnogo evropskih držav pomenita glavno nevarnost za stabilnost Unije. Skrb vzbuja tudi kršenje človekovih pravic, saj je v Turčiji dovoljeno mučenje, zatirajo se svoboda govora, pravice žensk in obstoj etničnih manjšin. Vse skupaj še poslabšuje nepripravljenost, da bi priznali množične poboje Armencev v času Otomanskega cesarstva.

Večina Evropejcev se boji množičnega navala priseljencev iz Turčije v Evropo, pomemben dejavnik pa je tudi velikost Turčije, saj bi imela vsaj toliko glasov v evropskih ustanovah, kot jih ima Nemčija in več kot vse preostale članice Unije.

B. T.