Stopnja tveganja revščine v obdobju gospodarske rasti med letoma 2005 in 2008 v EU-ju je bila v povprečju ves čas stabilna in se je gibala pri 16 oziroma 17 odstotkih, so danes ob uradnem odprtju evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti sporočili z evropskega statističnega urada Eurostat.

Eurostat dohodkovno mejo revščine postavlja pri 60 odstotkih srednje vrednosti nacionalnega dohodka na ekvivalentnega odraslega. Ta statistika se izračuna z delitvijo celotnega dohodka gospodinjstev s številom članov, pri čemer so odrasli bolj obteženi od otroških članov.

Največje tveganje v Latviji in Romuniji, najnižje na Češkem
Največje tveganje revščine po socialnih transferjih so v EU-ju imeli v Latviji (26 odstotkov), Romuniji (23 odstotkov), Bolgariji, Grčiji, Španiji in Litvi (20 odstotkov), najnižjo stopnjo tveganja pa na Češkem (devet odstotkov), Nizozemskem in Slovaškem (11 odstotkov) in na Danskem, Madžarskem, v Avstriji, Sloveniji ter na Švedskem (v vseh 12 odstotkov).

V kar 20 od 27 držav Evropske unije je bila stopnja tveganja revščine med otroki in mladoletniki višja kot skupna stopnja tveganja revščine. V celotni Uniji je bila ta leta 2008 20-odstotna.

Najvišjo stopnjo tveganja revščine v skupini do 17 let so imeli v Romuniji (33 odstotkov), Bolgariji (26 odstotkov), Italiji in Latviji (25 odstotkov), Španiji (24 odstotkov) ter Grčiji, Litvi in na Portugalskem (23 odstotkov). Najnižjo pa so medtem imeli na Danskem (devet odstotkov) in v Sloveniji ter na Finskem (12 odstotkov).

Med starostniki najvišje tveganje v Latviji in na Cipru
Tudi tveganje revščine med starostniki je bilo v državah EU-ja višja kot v celotnem prebivalstvu, saj je višjo stopnjo glede na povprečje za celotno populacijo imelo 19 članic. Povprečna stopnja v EU-ju je bila 19-odstotna.

Največje tveganje revščine med starostniki so imeli v Latviji (51 odstotkov), na Cipru (49 odstotkov), v Estoniji (39 odstotkov), v Bolgariji (34 odstotkov) in v Veliki Britaniji, kjer je po začasnih podatkih znašala 30 odstotkov. Najmanjše tveganje pa je bilo na Madžarskem (štirje odstotki), v Luksemburgu (pet odstotkov), na Češkem (sedem odstotkov), na Nizozemskem (10 odstotkov) in v Franciji (11 odstotkov).

Slovenija je po tem kazalcu nekoliko presegala povprečje EU-ja, saj je stopnja tveganja revščine za starostnike znašala 21 odstotkov in je bila tako za devet odstotnih točk višja kot za celotno prebivalstvo. Enako stopnjo kot Slovenija so imele še Belgija, Irska in Italija.

Zaposlenost še vedno zagotavlja večjo zaščito pred revščino
V primerjavi z ZDA pa v EU-ju zaposlenost v povprečju še vedno zagotavlja večjo zaščito pred revščino. Med zaposlenimi v EU-ju je bila tako povprečna stopnja tveganja revščine osemodstotna, pri čemer je bila najnižja na Češkem (štirje odstotki) in v Belgiji, na Danskem, Madžarskem, Nizozemskem, Malti, v Sloveniji in na Finskem (v vseh pet odstotkov). Najbolj je revščina zaposlene ogrožala v Grčiji (14 odstotkov) in Romuniji (17 odstotkov).

Kaj je merilo tveganja?
Medtem ko je stopnja tveganja revščine relativen kazalec revščine, saj se razlikuje od države do države, pa je "gmotna prikrajšanost," ki revščino meri skozi to, da si posamezniki ne morejo privoščiti najmanj treh od devetih dobrin.

Med temi so možnost poravnave nepričakovanih izdatkov, možnost plačila enega tedna dopusta, obstoj zamudnih obveznosti, vsaj en obrok z mesom, piščancem, ribo ali zelenjavo vsak drugi dan, zmožnost ustreznega ogrevanja doma, lastništvo pralnega stroja, barvnega televizorja, telefona in osebnega avtomobila.