V umetniškem, znanstvenem in tehnološkem projektu za digitalno kreativnost, ki v središče svojih dejavnosti postavlja opazovalca, sodeluje 16 partnerjev iz 13 držav, vključno s Slovenijo. EASTN-DC je kratica za European Art Science Technology Network for Digital Creativity. Projekt, ki so ga zagnali junija 2017 in se zaključi novembra leta 2021, se osredotoča na kreativnost na področju glasbene, vizualne, performativne in novomedijske digitalne umetnosti. Vodja projekta je francosko Združenje za ustvarjanje in raziskovanje orodij izražanja iz Grenobla. Slovenski partner projekta, ki je hkrati tudi producent, je nepridobitno Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost.

"Mreža EASTN-DC je bila vzpostavljena za raziskovanje in eksperimentiranje v povezovanju umetnosti, znanosti in novih digitalnih tehnologij, kot priprava na prihajajoče premike v družbi, ki jih prinaša tretji val digitalne revolucije, v katerem tehnologije vstopajo v vse vidike človeškega zaznavanja, dojemanja in delovanja," pove Maja Burja, producentka umetniškega programa društva.

Cilj projekta je vzpostaviti in premisliti nove pristope na področju umetnosti in kulture, s katerimi si želijo uspešno lotevanje prihajajočih izzivov. Hkrati nameravajo povezati vse pole, ki sestavljajo novo digitalno paradigmo: raziskovanje, ustvarjalnost, izobraževanje, javno objavljanje in ekonomijo. Sodelujoči partnerji upajo, da bodo novi modeli uporabni tudi za širšo družbo, ki je priča vedno hitrejšemu napredku digitalnih tehnologij, pojasnjuje Burja in dodaja: "Vsi partnerji projekta imajo poudarjen interdisciplinarni pristop, tudi Društvo Ljudmila in naš partner Zavod Projekt Atol. Osredotočamo se predvsem na umetniška dela, ki tematizirajo in uporabljajo sodobno znanost in tehnologijo, pogosto v sodelovanju med umetniki in različnimi raziskovalci. Program izvajamo po načelih za javnost odprtega laboratorija, ki poudarja izobraževanje javnosti, delo v skupinah, deljenje idej in znanja ter vzpostavljanja javne debate o temah, povezanih z rabo tehnologije."

Maja Burja ob tem poudarja, da se termin digitalna umetnost v slovenskem prostoru redkeje uporablja in da namesto tega pri nas govorimo bolj o spletni umetnosti: "Slovenska scena tehnoloških umetnosti je majhna, vendar zelo aktivna. Društvo Ljudmila svoje prispeva že skoraj petindvajset let. Scena je mednarodno zelo priznana in uveljavljena, pogosto pa tudi pionirska. Čeprav so slovenski projekti v primerjavi s tujimi drugod po Evropi večinoma manjši, pa so umetniki po drugi strani zaradi javnega financiranja manj podvrženi zahtevam umetnostnega trga. Nove priložnosti ponuja tudi naš novi javni prostor razvojnih umetnosti Osmo/za, ki smo ga v Konzorciju vzpostavili Zavod Projekt Atol, Zavod Delak in Društvo Ljudmila.''

V obdobju štirih let mreža EASTN-DC načrtuje 16 mednarodnih dogodkov večjega obsega – festivalov, v sklopu katerih bo gostovalo okoli 70 umetnikov iz partnerskih institucij in več umetniških rezidenc. V mednarodno mrežo se vključuje z dvema novima umetniškima produkcijama in eno umetniško rezidenco na leto, z gostovanji na festivalih EASTN-DC v tujini ter festivalom v Ljubljani avgusta 2020.

"Izbiramo ustvarjalce, ki se na različne načine lotevajo aktualnih tem in tehnoloških izzivov. Na rezidencah pa smo sodelovali tudi že z bolj uveljavljenimi tujimi umetniki, kot sta npr. zvočni kipar Dmitry Morozov ::vtol:: in raziskovalka e-tekstilij Irene Posch. Z rezidenco pa sta pravkar začela raziskovalec Alexandros Kontogeorgakopoulos in arhitektka Olivia Kotsifa, ki prihajata iz partnerske Akademije umetnosti v Cardiffu, Walesu. Jeseni pa bomo gostili kritična inženirja Danjo Vasilijevo iz Rusije in Sarah Grant iz ZDA," pravi Burja.

Digitalna umetnost je po definiciji umetnost oz. umetniško delo, ki je bilo ustvarjeno z digitalnimi orodji. Slovenski umetniki, gre za mlade novomedijske ustvarjalce, pa v okviru mreže EASTN-DC v svojih projektih ne uporabljajo zgolj računalniške tehnologije, pojasnjuje Burja: "Nekateri so namesto tega v roke raje vzeli npr. laser ali pametni telefon. Od slovenskih produkcij lahko izpostavimo spekulativno postavitev Dana Adlešiča Sintrop, ki premišlja prihodnost avtomatiziranega izkoriščanja materialnih in energetskih virov na zemlji in v vesolju. Staš Vrenko pa s projektom Zanke v prenosu raziskuje nove časovnosti, ki jih vpeljujejo vseprisotne računalniške naprave, kot so pametni telefoni, hkrati pa za doseganje njihove zaznavnosti izkorišča skoraj zastarele čipe in elektronsko tehnologijo iz druge polovice 20. stoletja."

Nekateri bi dejali, da digitalna umetnost nikoli ne bo nadomestila oz. prekosila klasične umetnosti, zlasti v smislu njene vrednosti in učinka na opazovalca ter družbo, vendar producentka umetniškega programa Društva Ljudmila Maja Burja pravi, da po njihovih izkušnjah velja ravno nasprotno: "Prav umetnost novih medijev je ključna za današnji čas, saj razmišlja o prihodnosti naše družbe. S tem ko vključuje bistveno širše pristope, kot pa samo proizvajanje in širjenje digitalnih objektov, npr. interaktivne postavitve, raziskovalne in spekulativne projekte, performanse itd., se trudi nagovoriti in vključiti opazovalca v aktivno sodelovanje, s čimer ga pravzaprav postavlja v središče svoje dejavnosti."

Poleg slavnega francoskega Politehničnega inštituta v Grenoblu so v mrežo vključene tudi znanstvene in umetniške institucije iz Velike Britanije, Italije, Belgije, Nemčije, Grčije, Danske, Portugalske in Švedske. Podpora EU znaša 1,374.788 EUR, iz programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2014‒2020.