Zasedanja evrske skupine, ki naj bi danes po številnih zapletih, zaostrovanjih in negotovosti vendarle potrdila drugi sveženj pomoči Grčiji in s tem utišala ugibanja o izstopu države iz območja evra, se bo prvič udeležil tudi novi slovenski minister za finance Janez Šušteršič.

Kot poroča Radio Slovenija, je še pred finančnimi ministri že sinoči v Bruselj odpotoval grški premier Lukas Papadimos. Za odobritev novih 130 milijard evrov pomoči njegovi prezadolženi državi je komajda še dovolj časa, prav vseh tveganj pa še niso odpravili. Negotovost ostaja, prav tako nezaupanje na strani največjih plačnic. Grški ekonomist Panayiotis Ioakimidis (z njim se je za Radio Slovenija pogovarjala Maja Derčar) je za RS tako priznal, da Grčija zaradi nesposobne in neučinkovite administracije do zdaj ni izpolnjevala vseh zavez, ki jih je dala posojilodajalcem.

Tudi zdaj imajo poleg pomoči na mizi obsežen seznam reform in ukrepov za krčenje izdatkov, protestniki so ga včeraj poimenovali memorandum za lakoto. Ministre bo do zadnjega zaposlovala ugotovitev, da tudi vsi ti ukrepi ne bodo zmanjšali zadolženosti na vzdržno raven, oziroma na zahtevanih 120 odstotkov leta 2020. Eksperti držav z evrom so še včeraj na telefonski konferenci usklajevali mogoče dodatne rešitve.

O izpolnjevanju obljub
Drugo odprto vprašanje je nadzor nad izpolnjevanjem teh grških obljub. Okrepljena predstavništva v Atenah ne pomenijo, da bo tuji komisar na našem ministrstvu imel zadnjo besedo, je v soboto znova zagotovil Papadimos. Danes naj bi se pogovarjal tudi s predstavniki zasebnih upnikov, ki bodo Grčiji odpisali 100 milijard evrov dolga. Če bodo finančni ministri prižgali zeleno luč za zamenjavo obveznic, bodo banke in skladi izgubili 70 odstotkov svojih naložb.

Drugi sveženj pomoči Grčiji vključuje 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za približno 100 milijard evrov dolgov. Finančno pomoč bo predvidoma spremljal zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora država sprejeti v zameno za pomoč. Nadzor bo predvidoma vključeval blokirani račun, s katerim naj bi zagotovili odplačilo dolgov Grčije.

"Grki plačujejo zelo visoko ceno"
Ioakimidis pravi, da vse hujša racionalizacija stroškov na Grke vpliva zelo kruto. "Zdaj morajo praktično vsi razumeti, da prebivalci Grčije v zameno za kredite plačujejo zelo, zelo visoko ceno. Minimalna plača je okleščena za več kot petino. 150.000 zaposlenih bo moralo zapustiti javni sektor do leta 2015. Že zdaj je vsak peti v državi brez dela. Ljudje dvigajo prihranke iz bank, veliko se jih spopada s hudo revščino," je povedal.

Pa bodo zdržali? Ioakimidis trdi, da so dosegli najvišjo mejo racionalizacije, ki jo še lahko zdržijo. "Nobenega dodatnega varčevalnega ukrepa več ne morejo prenesti. Zato upam, da bo trenutni sveženj pomoči porabljen kar najbolj učinkovito in da bo nekako zaustavil krizo ali vsaj začel proces izhoda iz nje. Morda bi grška vlada ljudem lahko pomagala s prodajami državnega premoženja, a kaj, ko ni kupcev, projekcije izkupička od prodaj tega premoženja pa namesto 50 kažejo le še 19 milijard evrov," še meni.

Pod drobnogledom tudi Gaspari
Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko ji zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolga. Prvi sveženj pomoči Grčiji, vreden 110 milijard evrov, je bil dogovorjen maja 2010.

Evrska skupina ima po navedbah virov pri EU-ju na dnevnem redu tudi razpravo o kandidatih za položaj v izvršilnem odboru Evropske centralne banke (ECB). "Izid razprave je sicer odprt, a odločitev v tej fazi ni verjetna," so pojasnili viri. Kandidata za položaj, ki ga bo 31. maja zapustil Španec Jose Manuel Gonzalez-Paramo, sta poleg nekdanjega slovenskega ministra Mitje Gasparija še Španec Antonio Sainz de Vicuna in Luksemburžan Yves Mersch.