Zanjo je glasovalo 400 delegatov, 89 pa jih je bilo proti. Von der Leyen, ki ni imela protikandidata, je v govoru pred glasovanjem za ključne izzive 27-terice v prihodnjem mandatu navedla vojni v Ukrajini in Gazi ter vzpon Kitajske. Zahvalila se je tudi strankarskim kolegom za zaupanje in podporo ter dejala, da ji je v največjo čast služiti Evropski uniji. "Naša miroljubna in združena Evropa je pred izzivi kot še nikoli doslej. Te predstavljajo populisti, nacionalisti, demagogi. Naj gre za skrajno desnico ali skrajno levico," je dejala. "Njihov cilj je enak: hočejo poteptati naše vrednote in uničiti našo Evropo. In mi, EPP, tega ne bomo nikoli dovolili," je zatrdila Nemka.

Von der Leyen je tako še korak bližje novemu mandatu na čelu Komisije, saj se EPP-ju glede na javnomnenjske raziskave obeta zmaga na volitvah. Kljub nekaterim kritikam nekdanja nemška obrambna ministrica ohranja močno podporo znotraj EPP-ja, med drugim v najmočnejših in najštevilnejših delegacijah na čelu z nemško Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ki jo je tudi predlagala za t. i. spitzenkandidatko.

Predsednik EPP-ja Manfred Weber je tako ob odprtju dvodnevnega kongresa v sredo von der Leyen pohvalil kot trdno voditeljico, ki lahko računa na podporo velike večine članic, in dodal, da bo Evropa z njo na čelu v dobrih rokah.

Koncept vodilnega kandidata oziroma spitzenkandidata predvideva, da vodilni kandidat zmagovalne stranke postane predsednik prihodnje Evropske komisije. Von der Leyen sicer leta 2019 ni bila vodilna kandidatka, ampak je bil to Weber.

Nemške političarke pa niso podprli francoski Republikanci, saj da je, kot je po poročanju portala Politico v pismu vodji EPP-ju Webru zapisal vodja stranke Eric Ciotti, von der Leyen pravzaprav kandidatka francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

NSi von der Leyen podprl, SLS in SDS ne

Med tremi strankami iz Slovenije, ki so del te največje evropske politične družine, je lahko von der Leyen na kongresu računala na podporo NSi-ja. Da je ne bodo podprli, pa so pred glasovanjem že povedali v SDS-u in SLS-u.

V NSi-ju kljub podpori von der Leyen govorijo o slabem upravljanju migracij, o ideološkem zelenem prehodu, v SLS-u tudi o ogrožanju prehranske in energetske varnosti, o oddaljevanju od temeljnih vrednot. V SDS-u pa ji očitajo, da je šibka voditeljica in da so potrebna dejanja, ne le besede, je s kongresa poročal dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin.

Dodal je, da je imel predsednik SDS-a Janez Janša pred delegati tudi govor. V njem je v ospredje postavil krepitev gospodarstva in kmetijstva, pa tudi varnost. Kot je dejal, mora biti evropsko krilo Nata čim prej pripravljeno poskrbeti za varnost v bližnji okolici. Zahteva razumni zeleni prehod, omenil je visoke cene energije v Uniji. Govoril pa je tudi o tem, da je grožnja Uniji od znotraj, na levem krilu evropske politike, vladavina neizvoljenih nevladnih organizacij, ki da večinoma niso glas ljudstva, ampak podaljšana roka političnih organizacij in lobistov in ki "s sodobno različico kulturnega marksizma ogrožajo temelje zahodne civilizacije".

Kongresa se udeležujejo predstavniki približno 80 strank iz 44 držav.

V sredo je EPP sprejel tudi svoj volilni program, v katerem se je zavzel za varno Evropo in krepitev obrambnih zmogljivosti EU-ja v koordinaciji z zvezo Nato. Napovedala je tudi zavzemanje za interese kmetov, malih in srednje velikih podjetij ter nadaljnjo podporo Ukrajine. Glavno sporočilo programa EPP-ja pred junijskimi evropskimi volitvami je Evropa kot varen kraj za življenje. "Naši ljudje pričakujejo Evropo, v kateri se bodo počutili varne v vseh vidikih življenja," piše v 23-stranskem manifestu.