Nova predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je čakala samo še konec italijanske vladne krize, da bi zapolnila svojo komisarsko ekipo. Nova italijanska vlada je po pričakovanjih na prvi seji za italijanskega kandidata za komisarja potrdila nekdanjega zunanjega ministra in nekdanjega premierja Paola Gentilonija.

Von der Leynova zdaj, ko ima Italija novo vlado, nima več izgovora, da bi čakala, predvsem zato, ker je v Bruslju in v državah članicah čutiti vse večjo nestrpnost. Ne le zato, ker še ni nič znanega o razdelitvi resorjev, ampak predvsem zato, ker so njena vrata neprodušno zaprta, popolnoma drugače kot pred petimi leti, ko so informacije o tem, kako se s kadrovsko sestavljanko spopada predsednik Juncker, skoraj nepretrgoma curljale.

Težko usklajevanje s tremi strankami

Po bruseljskih hodnikih ne skrivajo, da ima prva ženska na čelu Evropske komisije pri sestavljanju svoje ekipe težave, s katerimi se njeni moški predhodniki nikoli niso srečali.

Drugače kot predsedniki pred njo se mora soočati s tremi političnimi skupinami hkrati: Ljudsko stranko, socialisti in liberalci. V preteklosti je bilo zaradi prevlade prvih dveh razdeljevanje resorjev in tešenje apetitov veliko lažje, v Ljudski stranki so vodili igro in iskali zaveznike zdaj pri socialistih, zdaj pri liberalcih.

Po majskih evropskih volitvah pa so se razmerja moči v Evropskem parlamentu spremenila in na igrišču so trije skoraj enakovredni politični igralci.

'Bitka' za najvišje položaje

Poleg tega so voditelji držav članic Von der Leynovi julija ob bok postavili tri močne politične osebnosti: prihodnja podpredsednika Nizozemca Fransa Timmermansa in Danko Margarethe Vestager ter prihodnjega zunanjepolitičnega predstavnika Unije, prav tako izkušenega politika, Španca Josepa Borella; očitno je, tako v Bruslju, da bosta želela prva dva pomembne resorje, vsi trije pa moč in vpliv v novi Komisiji.

Resorje, težke ne po le po moči, temveč tudi po denarju, pričakuje tudi Francija, po mnenju opazovalcev pa jih Von der Leynova mora nameniti tudi kateri od vzhodnoevropskih držav, ki so pri najvišjih položajih izpadle iz igre.

Slovenski kandidat, dosedanji visoki predstavnik pri Uniji Janez Lenarčič, na uradni pogovor z bodočo predsednico še čaka.