Vodja najmočnejše institucije EU-ja je doslej skrivala svoje namere, da želi vnovič kandidirati, in odklanjala vsa vprašanja na to temo.

Njena napoved kandidature je začetek štirimesečne kampanje, v kateri bi se lahko za vrhovni položaj komisije potegovalo več kandidatov. Nekateri ugibajo, da bi se za položaj lahko potegovala tudi estonska predsednica Kaja Kallas, je poročal Guardian.

Von der Leyen mora pridobiti še podporo še vsaj dveh strank znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), desnosredinske skupine v Evropskem parlamentu, podpreti pa jo mora tudi politična skupina v Evropskem parlamentu. Zatem mora zmagati še na marčevskem kongresu EPP-ja, ki bo na začetku marca potekal v Bukarešti.

V nagovoru je Ursula von der Leyen poudarila izzive, s katerimi se je EU spopadel v času njenega mandata, vključno s pandemijo covida-19 in vojno v Ukrajini. Kot je poudarila, je ta izbruhnila sredi gospodarskega okrevanja Unije. Čeprav je Rusija poskusila EU spraviti na kolena z nafto in plinom, se je ta uprl in vzpostavil energetsko neodvisnost, je dejala von der Leyen.

Med prihodnjimi nalogami je naštela izboljšanje konkurenčnosti in doseganje podnebnih ciljev, kot izzive prihodnosti je poudarila še področja umetne inteligence, migracij in krepitve obrambnih sposobnosti EU-ja.

Izbira predsednika oziroma predsednice Evropske komisije je tesno povezana z izidom volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale od 6. do 9. junija.

Na kandidaturo von der Leyen se je že odzval predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber, ki prihaja iz vrst Krščanskosocialne unije (CSU), sestrske stranke CDU-ja. "Močna Evropa potrebuje močno vodstvo EPP-ja in Ursulo von der Leyen. Pozdravljam napoved, da želi von der Leyen kandidirati za ponovno izvolitev za predsednico Evropske komisije," je zapisal na omrežju X.

Kritike Evropskih zelenih

Evropski zeleni so medtem kritizirali, da se bo von der Leyen potegovala za nov mandat, ne da bi kandidirala na evropskih volitvah. "Von der Leyen s svojo zavrnitvijo kandidature za Evropski parlament škoduje evropski demokraciji. Očitno se ne upa soočiti z glasovi volivcev," je izjavil evroposlanec Daniel Freund.

Koncept vodilnih kandidatov predvideva, da tak kandidat zmagovalne stranke na evropskih volitvah postane predsednik prihodnje Evropske komisije. Nikjer sicer ni določeno, da mora vodilni kandidat za predsednika komisije tudi kandidirati na evropskih volitvah.

Izbira kandidata bo ključno povezana s številom glasov, ki jih bo prejel EPP. Leta 2019 je EPP osvojil večno sedežev in takrat so pričakovali, da bo na to mesto imenovan njen kandidat Webber, vendar mu ni uspelo pridobiti medstrankarske podpore pri socialistih, ki so zasedli drugo mesto in predlagali še enega odmevnega kandidata, Fransa Timmermansa.

Pri tem se je odprl prostor za Ursulo von der Leyen, presenetljivo kompromisno kandidatko nemške vlade. "Ne pozabite, da leta 2019 zanjo še nihče ni slišal, v nekaj tednih pa se je z mesta nemške obrambne ministrice zavihtela na najmočnejši položaj v Bruslju," je dejal eden od diplomatov in opomnil, da sploh ni vodila kampanje za položaj predsednice.

Tudi njen predhodnik Jean-Claude Juncker leta 2014 ni kandidiral na evropskih volitvah, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po volitvah se bosta odprli mesti glavnega diplomata, ki ga zdaj opravlja Josep Borrell, in predsednika Evropskega sveta, ki ga zdaj vodi Charles Michel. Predvideva se, da si bosta po volitvah ta položaja razdelili dve drugi politični skupini, trenutno Socialisti in demokrati (S&D) in skupina poslancev EP-ja Renew.

Več kot 400 milijonov volilnih upravičencev v vseh 27 članicah EU-ja bo med 6. in 9. junijem izbiralo 720 članov Evropskega parlamenta. Sodeč po javnomnenjskih anketah bo na volitvah najverjetneje slavil EPP, zato obstaja velika verjetnost, da bo von der Leyen osvojila nov mandat.