Pozvali so k spoštovanju daytonskega sporazuma, izvedbi oktobrskih volitev, pa tudi k sankcijam EU-ja proti srbskemu članu predsedstva BiH-a Miloradu Dodiku.

EU mora dati jasen signal BiH-u o evropski perspektivi in obsoditi nacionalistično retoriko Dodika, proti tistim, ki skušajo destabilizirati državo, pa uvesti sankcije in druge restriktivne ukrepe, je bilo med drugim slišati v razpravi.

Daytonski sporazum, ki je omogočil mir v BiH-u, je danes po besedah Paula Rangerja (EPP) žrtev nacionalistične retorike in sovražnega vmešavanja. Na kocki so mir, stabilnost in integriteta države, EU pa ne sme dovoliti, da konflikt med Rusijo in Ukrajino poseže v to regijo, za to pa je potrebno sprejetje vrste ukrepov, se je zavzel.

Dodik se zavzema za protiustavni prenos oblasti na Republiko Srbsko, to bo vodilo do uničenja države, je opozoril Dietmar Koester (S&D). Dodik po njegovem prepričanju izkorišča vojno v Ukrajini za promocijo ruske politike in si prizadeva za razpad BiH-a, pri tem očitno sodeluje z Moskvo, ki ji je destabilizacija BiH-a v interesu.

Pošiljanje dodatnih 500 vojakov Euforja in grožnje s sankcijami ne bodo zagotovili, da bi potihnile nacionalistične težnje v BiH-u, je prepričan Fabio Massimo Castaldo (nepovezani). BiH-u je tudi po njegovih besedah treba zagotoviti evropsko perspektivo, sicer bo Moskva še naprej destabilizirala to državo in odprla še eno fronto.

Grošelj: Med mirom in vojno je tanka črta

V razpravi so sodelovali tudi poslanci iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD), Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ), ki so se med drugim prav tako zavzeli za uvedbo sankcij proti posameznikom, ki destabilizirajo BiH.

Kot vidimo v Ukrajini, je med mirom in vojno tanka črta, je opozoril Grošelj. EU mora za tiste, ki imajo nacionalistične težnje, vzpostaviti sankcije, te pa morajo biti ciljno usmerjene, da ne bodo prizadele navadnih ljudi. EU mora poslati enotno sporočilo, da želimo BiH v EU-ju, država pa mora opraviti svojo domačo nalogo in izvesti reforme, in sicer po 14 točkah, ki so navedene v načrtu Evropske komisije, da bo trdno na evropski poti, je med drugim poudaril Grošelj.

Dodik uničuje državo in institucije, zanika genocid, je tako kot pred njo Grošelj opozorila tudi Joveva. Kako lahko kdor koli ne obsodi Dodikovih dejanj, je vprašala poslanka in dodala: "Si zato, ker so nekatere stranke povezane z njim, ne zasluži obsodbe?"

EU mora podpreti državljane BiH-a na njihovi poti v EU in se obenem glasno upreti vsem avtokratom in kriminalcem, ker je bilo hinavščine EU-ja v tem okviru že zdavnaj preveč, tudi v lastnih vrstah, metode so žal zelo podobne, je sklenila poslanka. Fajon pa je opozorila na močno prisoten strah, da bi tesni zavezniki ruskega predsednika Vladimirja Putina v Republiki Srbski agresijo nad Ukrajino izkoristili in sprovocirali incidente ali celo vojno v BiH-u.

Kot je dodala, so v Evropskem parlamentu pozvali EU, naj uvede sankcije proti Dodiku zaradi korupcije in ogrožanja stabilnosti države, a političnega soglasja ne bo, saj zavezniki, kot je madžarski premier Viktor Orban, sankcijam ostro nasprotujejo. Vendar pa mora EU BiH-u zagotoviti evropsko perspektivo, ljudje zaslužijo mir, poštene volitve in boljše življenje, zato jih podprimo, je pozvala.

Tudi evropski komisar za soseščino in širitev Oliver Varhelyi je dejal, da morajo predstavniki Republike Srbske zmanjšati napadalno retoriko, zagotoviti spoštovanje institucij in njihovo polno delovanje, oktobra pa morajo v BiH-u potekati volitve, kot je bilo predvideno.