EU je sicer 20 let po prvem finančnem načrtu začel javno razpravo o tem, kako preoblikovati evropski proračun.

Več denarja za gospodarstvo
Leta 2008 bo na primer v primerjavi s kmetijstvom in razvojem podeželja prvič v zgodovini Unije več denarja namenjenega za gospodarsko rast, zaposlovanje, okolje ter prometno infrastrukturo. Če sta bili pred 20 leti za kmetijstvo namenjeni dve tretjini proračuna, naj bi se do leta 2013 ta sredstva zmanjšala za kar polovico.

Pri oblikovanju sodeluje tudi Slovenija
Pri teh razpravah s svojimi (tudi že predstavljenimi) predlogi sodeluje tudi Slovenija. Vodja slovenske skupine za reformo proračuna Mojmir Mrak zmanjšanje sredstev za kmetijstvo vidi kot realno posledico, saj se "morajo povečevati sredstva za cilje Lizbonske strategije, kot je konkurenčnost".

Slovenija ne plačuje več, kot dobi
Sicer pa mora Unija, če želi financirati nove programe, proračun preoblikovati pri izdatkih in prihodkih. Stalen in hkrati največji vir prihodka za evropsko blagajno je zdaj delež bruto domačega proizvoda držav članic. Vse prispevajo tudi za britanski rabat, a se zavzemajo za odpravo tega "britanskega popusta". Poudariti velja še, da Slovenija za zadaj v evropski proračun ne plačuje več, kot iz njega prejme.

Spremembe šele po letu 2013
Spremembe evropskega proračuna pa je vendarle mogoče pričakovati šele po letu 2013. Na mizi tako na primer še vedno ostaja razprava o evropskem davku, ki bi nadomestil prispevke držav članic. Evropska komisija mora svoj predlog reforme predstaviti do konca leta 2009.