"Mislim, da se je slovenska država na ta pogajanja in na podporo, ki jo je bila dolžna dati svoji manjšini v Avstriji, preslabo pripravila. Politična stališča niso bila izdelana in strokovna stališča niso bila na mizi," je dejal v pogovoru z Meto Dragolič, dopisnico RTV Slovenija iz Bruslja. Vajgl je tudi za internacionalizacijo vprašanja dvojezičnih tabel, vendar je to po njegovem šele zadnja možnost.

Kompromis, ki bo sprejemljiv za vse
Slovenski evroposlanec in evropska poslanka avstrijskih Zelenih Ulrike Lunacek sta v Evropskem parlamentu sklicala skupno sestanek z naslovom "Evropska rešitev za problem dvojezičnosti na Koroškem". Prepričana sta, da mora biti kompromis o dvojezičnih krajevnih napisih sprejemljiv za vse krovne organizacije slovenske manjšine in da število dvojezičnih napisov ne sme biti pogojevano na primer s financiranjem manjšinskih kulturnih ustanov.

Zeleni v avstrijskem parlamentu ne bodo podprli ustavnega zakona, če bo vseboval kompromis o dvojezičnih tablah, ki ne bo sprejemljiv za vse manjšinske organizacije. Tako je napovedala njihova evropska poslanka Lunackova, ki meni, da mora biti večina velikodušna do manjšin.

"Če bi köbenhavnska merila obstajala leta 1994, preden je Avstrija končala pogajanja o vstopu v Unijo, bi morala Unija vztrajati pri dvojezičnih napisih. To je zahteva iz leta 1955," je po poročanju Dragoličeve dejala Lunackova.

Ne konec, ampak nadaljevanje pogovorov
Oba poslanca sta še menila, da so odločitve avstrijskega ustavnega sodišča in določbe avstrijske državne pogodbe tista obvezujoča osnova, mimo katere ne more iti noben kompromisni predlog. Pogajanja o reševanju dvojezičnih krajevnih napisov niso pripeljala do pravičnega in za vse udeležence sprejemljivega rezultata, zato je treba pogovore nadaljevati v evropskem duhu medsebojnega spoštovanja, upoštevanja in uveljavljanja načel mednarodnega in nacionalnega prava ter konvencij, ki se nanašajo na človekove in manjšinske pravice.

"Vsak poskus razbijanja manjšine in sklepanja dogovorov, ki bi izločali eno izmed organizacij, je povsem nesprejemljiv. Tako kot je nesprejemljiv poskus zaobiti razsodbe ustavnega sodišča in obveznosti, ki jih ima Avstrija iz državne pogodbe," je dodal Vajgl, ki je postavil odprto vprašanje avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju v zvezi z njegovo trditvijo, da bo "s tem sporazumom vsaka posamezna razsodba ustavnega sodišča izpolnjena" in da bo "v prihodnje uveljavljena meja 17,5 odstotka".

"Ali to pomeni, da bo sporazum uresničil tudi najpomembnejšo razsodbo ustavnega sodišča iz leta 2001, ko je slednje postavilo nedvoumen kriterij 10 odstotkov slovenskega prebivalstva za kraje, ki naj dobijo dvojezično topografijo?" je vprašal Vajgl.

Oba evropska poslanca sta menila, da so pogajanja v Celovcu in na Dunaju prišla v fazo, ko jih je treba nadaljevati in jih dokončati s soglasjem, pa čeprav je to včasih zapleteno in zahteva veliko potrpežljivosti in širokogrudnosti, predvsem na strani večine. "Pomembno je tudi, da politiki in drugi sodelujoči v dogovarjanju ne uporabljajo jezika, ki zaostruje razlike in onemogoča strpno razpravo," je končal Vajgl.