Žalostne podobe priseljencev in njihove zgodbe pretresajo Evropo vsak dan. Foto: EPA
Žalostne podobe priseljencev in njihove zgodbe pretresajo Evropo vsak dan. Foto: EPA
Evropske velesile naj bi do podrobnosti pregledovale politike EU-ja na področju selitev in ugotavljale, kaj to pomeni za njihove lastne koristi. Foto: Reuters

Ti skrivni sestanki seveda niso bili predstavljeni javnosti kot pomembni, na koncu pa ni bilo nikakršnega poročila o sklepih, ki so jih demokratično izvoljene vlade, ki bi morale odgovarjati svojim državljanom, na teh sestankih sprejele.

Odbor zgornjega doma britanskega parlamenta je s prstom pokazal na Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Nemčijo, Poljsko in Španijo. Srečevali naj bi se predvsem ministri za pravosodje, zadnji sestanek pa je bil marca v Nemčiji. Sklepi sestanka niso znani.

Kaj naj si mislijo majhne države?
Pri tem se je seveda treba vprašati, kaj naj si o tem mislijo majhne države, kot je tudi Slovenija, ki so svojim državljanom zagotavljale, da bo njihova beseda veliko veljala pri pogovorih o skupnih temah, kar selitve in pritiski zunaj EU-ja vsekakor so.

Nedolžno, ampak ključno in pomembno
Ve se, da so do podrobnosti razpravljali o posameznih politikah EU-ja, ki se tičejo njihovih koristi, poleg tega pa naj bi izdelali tudi načrt, kako in kdaj se bodo te politike izvajale. Ti redni sestanki nikoli niso dobili veliko pozornosti, vseeno pa smo o njih na tem portalu poročali.

Sestanki pravosodnih ministrov so bili videti nedolžni in skoraj neuradni, vseeno pa so se za zaprtimi vrati dogovarjali o stvareh, pri katerih bi morali sodelovati vsi. Veliko kritikov bi verjetno reklo: "Še ena zmaga za preglednost odločanja v EU-ju."