Predlog nemškega ministra Schilyja, po katerem naj bi zunaj meja povezave, predvsem v državah Severne Afrike, oblikovali centre za
prosilce za azil, je sprožil val pomislekov.

Najostreje je predlogu nasprotoval francoski notranji minister Dominique de Villepin, številni pa so opozarjali na morebitne pravne ter destabilizacijske nevarnosti takšne odločitve.

Schily je svoj predlog sicer utemeljil z besedami, da "EU ne sme čakati", ampak se mora odzvati hitro, da bi preprečili številne smrti, do katerih prihaja, ko ilegalni prebežniki skušajo prečkati Sredozemsko morje. Po njegovem mnenju mora Unija bolj sodelovati s severnoafriškimi državami, da bi preprečili, da bi se ljudje sploh odpravili na pot čez morje.

Da je na obalah sredozemskih članic Unije, zlasti Italije, res izredno stanje, je priznal tudi evropski komisar za notranje zadeve in pravosodje Antonio Vitorino in se zavzel za partnerstvo med Unijo in državami, čez katere gredo prebežniki, namenjeni v Evropo. V zvezi z azilnimi centri pa je poudaril, da bi morali biti pred njihovim oblikovanjem izpolnjeni številni pogoji, do česar pa je še dolga pot.

So pa ministri sklenili, da bodo z milijonom evrov pomagali petim severnoafriškim državam pri oblikovanju azilnih sistemov. Gre za pet pilotskih projektov, ki jih bodo izvajali v Mavretaniji, Maroku, Alžiriji, Tuniziji in Libiji. Štiri petine sredstev bo prispevala Evropska komisija, petino Nizozemska, projekt pa bo vodil Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR).

Slovenija proti skupni policiji
Slovenski notranji minister Rado Bohinc je na srečanju znova sprožil tudi vprašanje financiranja zunanje meje EU-ja oziroma porazdelitve bremen med vse članice Unije, ne le tiste, ki imajo zunanje meje.

Ocenjuje, da predlog, ki ga podpirajo tudi v Evropski komisiji, dobiva vse širšo podporo med članicami. Slovenija tudi upa, da bo do leta 2007 polno vzpostavljen schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II), saj si je država za cilj zadala, da do tega leta vstopi v schengensko območje, s tem pa odpravi nadzor na svojih mejah s tremi članicami unije, Italijo, Avstrijo in Madžarsko.

Slovenija pa ni, kot je po srečanju povedal Bohinc, naklonjena oblikovanju skupne evropske mejne policije, saj meni, da bi morale naloge nadzora državne meje tudi v prihodnje opravljati nacionalne policije.