Na srečanju v češkem glavnem mestu, ki so se ga udeležili tudi zunanji ministri več balkanskih držav ter Avstrije, Italije in Slovenije, je minister Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, dejal, da Zahodni Balkan ni le politična, temveč tudi geopolitična in strateška izbira Evropske unije, stabilnost in napredek regije pa v našem skupnem interesu.

Cerar je izrazil prepričanje, da bo razprava o nadgrajeni širitveni metodologiji, ki trenutno poteka med članicami Unije, prispevala k učinkovitejši širitveni politiki, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Poudaril je tudi, da mora razprava potekati vzporedno s sprejemom pozitivne odločitve o odprtju pristopnih pogajanj za Severno Makedonijo in Albanijo. S tem korakom bo EU po njegovem pokazal, da nadgrajena širitvena metodologija ni le črka na papirju, temveč kredibilna zaveza za obe strani.

Srečanja v Pragi se je udeležil tudi evropski komisar za širitev Oliver Varhely, ki je izrazil upanje, da bo Evropska unija o začetku pristopnih pogajanj z omenjenima državama odločila v nekaj tednih.

Komisar je pohvalil napredek, ki sta ga obe državi dosegli po lanskem oktobru, ko EU predvsem zaradi blokade Francije ni sprejel odločitve o začetku pogajanj z njima, kar so številni označili za zgodovinsko napako.

Po "zelo negativnem oktobrskem sporočilu" EU-ja sta se Severna Makedonija in Albanija odločili, da "pospešita reforme, ne da jih prekineta", je poudaril evropski komisar.

Kot je napovedal, bo Evropska komisija naslednji teden objavila poročilo o napredku držav Zahodnega Balkana. "Upam, da bomo s tem poročilom države članice prepričali, da sta državi pripravljeni in da bi morali biti tudi mi pripravljeni začeti pogajanja," je dejal Varhelyi. "Če izpolnjujejo svoje zaveze, jih moramo tudi mi," je dejal evropski komisar.

"Zahodni Balkan je obkrožen z državami članicami EU-ja. V našem geostrateškem interesu je, da to regijo vključimo v EU," je dejal komisar. Dodal je, da ne gre samo za Albanijo in Severno Makedonijo, ampak za vseh šest držav Zahodnega Balkana, torej tudi za Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo in Srbijo. Kosova kot neodvisne države sicer ne priznava pet članic Unije, in sicer Španija, Slovaška, Ciper, Romunija in Grčija.

Začetek pristopnih pogajanj EU-ja z Albanijo in Severno Makedonijo je v interesu stabilizacije celotne regije Zahodnega Balkana in v interesu Evrope, pa je poudaril češki zunanji minister Tomaš Petriček.