Voditelji so se sicer strinjali, da je proces ratifikacije potrebno nadaljevati, vendar je predsedujoči EU-ju, luksemburški premier Jean-Claude Juncker pojasnil, da rok 1. november 2006 ni več realen.

Države, ki še niso ratificirale pogodbe, ali pa so ratifikacijo zavrnile, naj bi to storile do sredine leta 2007, Juncker pa je dejal, da je od vsake posamezne članice odvisno, na kakšen način bo to storila.

Chirac za izredni vrh
Francoski predsednik Jacques Chirac naj bi predlagal sklic izrednega vrha o prihodnosti Evropske unije. Razlog naj bi bili zavrnitvi ustave v Franciji in na Nizozemskem. Po njegovem Francoze najbolj skrbi prihodnost, zato bi, kot meni, koristilo obdobje premisleka.

Danski premier Anders Fogh Rasmussen se je strinjal, da je potreben premor, ob tem pa še menil, da bi bilo treba v proces vključiti tudi javnost.

Irski zunanji minister Dermot Ahern je dejal, da so se voditelji strinjali o podaljšanju roka za ratifkiacijo ustave, ki se izteče novembra prihodnje leto.

Švedi želijo pojasnila
Švedski premier Göran Persson je od Pariza in Haaga zahteval pojasnilo, kako se mislita odzvati na zavrnitev ustave. Dejal je, da bodo številne članice, ki se o tem še niso odločale, postopek ratifikacije za nekaj časa ustavile. To bo storila tudi Švedska, je dodal.

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je opozoril, da bi se morala Unija izogibati izrazu premor, saj ta predstvalja pasivno stanje. Zamisel pa gre bolj v smer aktivne faze razmišljanj, sodelovanja in informiranja javnega mnenja, je pojasnil.

Slovenija za nadaljevanje postopka
Slovenija sodi med države, ki so ustavo že ratificirale, zato se zavzema za pristop, ki bi jo ohranil pri življenju. Kar pa se perspektive tiče, Ljubljana poudarja nujnost dogovora v juniju, saj bo tako njen izkupiček najboljši. Država si prizadeva izboriti vsaj še enkrat boljši neto prejemniški položaj, kot ga ima v zdajšnji perspektivi, je nedavno dejal Janša.

Predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell je v nagovoru poudaril, da se Evropski parlament zavzema za nadaljevanje ratifikacije, obenem pa priznava potrebo po obdobju premisleka, razprav in dodatnega pojasnjevanja.

Kakšna bo usoda finančne perspektive?
V Bruslju poteka vrhunsko zasedanje voditeljev EU-ja, usodno za prihodnost evropske finančne perspektive in ustave. Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, bodo do petka ali morda sobote skušali doseči dogovor tudi o prihodnji finančni perspektivi, ki bo usmerjala proračune povezave v obdobju 2007-2013.

Pogajanja o novi finančni perspektivi bodo potekala na podlagi zadnje različice kompromisnega predloga luksemburškega predsedstva, ki med drugim omejuje prihodnjo skupno porabo na 1,056 odstotka bruto nacionalnega dohodka v zavezah ali odstotek v izplačilih, vsebuje pa tudi formule za rešitev najtrših pogajalskih orehov.

Britanci ne popuščajo
Med njimi je britanski proračunski popust ali rabat, za katerega Luksemburg zdaj predlaga zamrznitev na ravni povprečja zadnjih let v višini 4,6 milijarde za celotno prihodnje proračunsko obdobje, nato pa bi se njegovo vprašanje reševalo skupaj z vprašanjem nadaljnje kmetijske porabe, kar je sicer že zdaj pogoj britanskega premierja Tonyja Blaira. Ta glede rabata kljub velikim pritiskom z vseh strani ne popušča. Tik pred začetkom vrha je tudi britanski zunanji minister Jack Straw predlog Luksemburga označil za nesprejemljivega.

Nemški kancler skeptičen
Nemški kancler Gerhard Schröder pa je pred vrhom dejal, da je vprašanje o uspešnosti vrha še vedno odprto, vendar pa je po njegovem mnenju pri tem potrebno ohraniti znatno mero skepticizma.