Na zasedanju voditeljev so bili v ospredju pogovori o prihodnjem vodstvu ključnih institucij EU-ja. Predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S & D) in liberalcev (Renew) so se o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah dogovorili v torek, voditelji pa so jih zdaj tudi uradno potrdili.

Nemko von der Leyen, ki komisijo vodi od konca leta 2019, so voditelji Evropskemu parlamentu predlagali v izvolitev za nov petletni mandat. V parlamentu, ki bi lahko o njej glasoval že sredi julija na ustanovnem zasedanju, bo 65-letna članica Evropske ljudske stranke (EPP) potrebovala podporo 361 od skupno 720 poslancev in poslank.

Von der Leyen je dejala, da si bo skušala v Evropskem parlamentu zagotoviti čim širšo podporo, ki jo bo iskala pri različnih političnih skupinah.

Sorodna novica Neformalni dogovor: Ursula von der Leyen ostaja predsednica Evropske komisije

"Sodelovala bom s celotnim parlamentom in njegovimi člani. Zame je zelo pomembno, da sodelujemo s tistimi, ki so proevropski, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo vladavino prava," je po koncu vrha EU-ja dejala von der Leyen v odgovoru na vprašanje, ali meni, da je evropski poslanci in poslanke iz stranke italijanske premierke Giorgie Meloni Bratje Italije ne bodo podprli.

V četrtek se je namreč Meloni na glasovanju o njej vzdržala, je potrdila von der Leyen na novinarski konferenci.

"Prepričati moram večino. Vzpostavljamo platformo, sestavljeno iz Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Renew). Pogovarjala pa se bom tudi s poslanci iz drugih političnih skupin," je še dejala kandidatka za predsednico komisije.

Napovedala je pogovore z različnimi političnimi skupinami, pa tudi z nacionalnimi delegacijami oziroma posameznimi poslanci znotraj njih.

Poudarila je, da si bo prizadevala za "široko večino za močno Evropo", in zatrdila, da bo v prihodnjih treh tednih to njena glava naloga. Glasovanje v parlamentu bi namreč lahko potekalo že na ustanovnem zasedanju od 16. do 19. julija.

Costa: Popolnoma bom predan spodbujanju enotnosti

Antonia Costo, nekdanjega predsednika portugalske vlade iz vrst socialistov in demokratov (S&D), so predsedniki vlad in držav članic izvolili za novega predsednika Evropskega sveta. 62-letni Portugalec je bil izvoljen za mandat dveh let in pol.

Costa, ki se je novinarske konference udeležil iz Lizbone prek videopovezave, se je ob izvolitvi na položaj predsednika Evropskega sveta zahvalil za izkazano zaupanje, ob tem pa izrazil prepričanje, da bo sodelovanje z von der Leyen in Kallas zelo uspešno ter da bo služilo Evropi in njenim državljanom.

Kot je pred tem sporočil na družbenem omrežju X, bo svojo novo funkcijo prevzel 1. decembra, ko se izteče mandat sedanjega predsednika Charlesa Michela. "Popolnoma bom predan spodbujanju enotnosti med vsemi 27 državami članicami in osredotočen na uresničevanje strateške agende, ki jo je Evropski svet potrdil danes in bo zagotavljala smernice Evropski uniji za naslednjih pet let," je zapisal.

Tudi Kallas si bo prizadevala za enotnost

Evropsko diplomacijo pa bo kot visoka predstavnica EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko po novem vodila 47-letna estonska premierka iz liberalne politične družine Renew Kaja Kallas. Položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja trenutno zaseda španski socialistični politik Josep Borrell.

Za položaj podpredsednice Evropske komisije, ki ga bo prav tako zasedala, pa jo bo moral skupaj s celotnim kolegijem komisarjev potrditi še Evropski parlament.

Kallas je dejala, da je zelo počaščena ob podpori voditeljev članic EU-ja. Kot je povedala, gre za "ogromno odgovornost" v času geopolitičnih napetosti, ko je v Evropi vojna, in ob naraščanju nestabilnosti v svetu.

Kallas, ki se je udeležila četrtkovega vrha EU-ja, je še povedala, da si bo prizadevala za evropsko enotnost, zaščito evropskih interesov in vrednot ter za izgradnjo svetovnih partnerstev, pri čemer se bo zavzemala za sodelovanje z državami članicami kot tudi z vsemi institucijami.

Tudi ona se močno veseli prihodnjega sodelovanja z von der Leyen in Costo, pri tem pa je zatrdila, da bodo "odlična ekipa".

Golob zaupa v nove voditelje

Iz kabineta predsednika slovenske vlade so sporočili, da je premier Robert Golob prepričan, da bodo von der Leyen, Costa in Kallas Unijo "v teh nemirnih časih vodili z veliko treznosti, modrosti in tudi optimizma."

Kremelj kritičen do von der Leyen in Kallas

Odločitev voditeljev držav članic EU-ja, da von der Leyen predlagajo za prihodnjo predsednico komisije, Kallas pa za vodjo evropske diplomacije, je slaba za odnose med Moskvo in Brusljem, so sporočili v Kremlju.

"Menimo, da evropska diplomacija ne bo na noben način prispevala k normalizaciji odnosov. Obeti za odnose med Moskvo in Brusljem so slabi," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Po njegovih besedah namreč von der Leyen ni zagovornica normalizacije odnosov med EU-jem in Rusijo, Kallas pa je znana po svojih "povsem neizprosnih, včasih celo nasilnih rusofobnih izjavah", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Estonsko premierko pa je Kremelj februarja obtožil sovražnih dejanj in jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb. Za to potezo so se odločili zaradi odstranjevanja spomenikov iz sovjetskega obdobja v teh državah.

Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležno kritik med prebivalci trojice baltskih držav, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije, so prizadevanja za njihovo odstranitev dobila nov zagon z rusko invazijo v Ukrajini.

Meloni nezadovoljna

Italijanska premierka Meloni, predsednica tretje največje skupine Evropski konservativci in reformisti (ECR), je sicer dogovoru o razdelitvi vodilnih položajev ves čas nasprotovala, češ da ne odraža premika v desno po nedavnih evropskih volitvah.

ECR ima v Evropskem parlamentu več poslank in poslancev kot Renew, a nima nobenega od vodilnih položajev. "Tretja največja skupina danes je skupina, ki je tisti, ki odločajo, ne marajo," je po poročanju Guardiana dejala Meloni. EU je označila za "birokratskega velikana", katerega odločitve narekuje ideologija.

Kljub nezadovoljstvu Meloni pa njena vlada ni predlagala kandidata za katerega koli od vodilnih položajev v Uniji. Pri glasovanju o podpori von der Leyen se je vzdržala in glasovala proti Kallas in Costi.

Voditelji iz sredinskih strank poudarjajo vlogo Italije

Več voditeljev se je odzvalo na besede Meloni. Nemški kancler Olaf Scholz je poudaril, da je dogovor Evropske ljudske stranke, socialistov in liberalcev o tem zgolj njihovo stališče. Podobno kot premierja Poljske in Nizozemske Donald Tusk in Mark Rutte je poudaril pomembno vlogo Italije v EU-ju.

Tusk, Scholz in Rutte so namreč Evropsko ljudsko stranko (EPP), socialiste (S & D) in liberalce (Renew) zastopali v pogajanjih, v okviru katerih so se te politične družine v torek načelno dogovorile o razdelitvi vodilnih funkcij v EU-ju po nedavnih evropskih volitvah.

Nemški socialdemokratski kancler je ob prihodu na vrh voditeljev držav članic poudaril, da gre pri dogovoru zgolj za stališče EPP-ja, S & D-ja in Renewa. "Zdaj bomo o tem opravili temeljito in pravično razpravo. Vseh 27 voditeljev je enako pomembnih," je dejal.

Poljski premier, ki prihaja iz EPP-ja, pa je dejal, da so želeli z dogovorom sredinskih političnih skupin zgolj prispevati k temu, da bi na zasedanju Evropskega sveta lažje dosegli dogovor. "Premierke Meloni in Italije nihče drug ne spoštuje bolj kot jaz," je poudaril Tusk.

Da mora biti Italija dobro zastopana v prihodnji Evropski komisiji, pa je medtem povedal odhajajoči nizozemski premier iz vrst liberalcev. Poudaril je, da italijanska premierka ni izključena iz pogovorov o prihodnjem vodstvu Unije. Glede tega, zakaj ECR ni sodeloval v pogovorih z EPP-jem, S & D-jem in skupino Renew, pa je pojasnil, da so v sredinskih političnih družinah stranke, ki bi temu nasprotovale. Rutte je sicer ob prihodu izrazil pričakovanje, da se bo voditeljem sedemindvajseterice uspelo dogovoriti o razdelitvi vodilnih položajev.

Nezadovoljstvo je zaradi načina dogovarjanja v preteklih dneh večkrat izrazil tudi madžarski premier Viktor Orban. Danes je ob prihodu na vrh znova dejal, da nasprotuje dogovoru.

Golob pri potrjevanju imen ni pričakoval presenečenj

Slovenski premier Golob je pred glasovanjem dejal, da meni, da se bo voditeljem v Bruslju uspelo dogovoriti o razdelitvi najvišjih položajev v institucijah EU-ja, pri čemer ne pričakuje presenečenj. "Ne pričakujemo presenečenj. Nekateri so sicer manj zadovoljni, ampak pričakujem, da bo dogovor potrjen," je povedal Golob med zasedanjem voditeljev.

Podpis varnostnega sporazuma med Ukrajino in EU-jem

Predtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ob robu vrha EU-ja, na katerem bo sicer ena od tem nadaljnja podpora Kijevu, podpisal varnostni sporazum.

Kot je ob podpisu na družbenem omrežju X zapisal Michel, bodo varnostne zaveze "pomagale Ukrajini, da se bo branila, uprla destabilizaciji in odvrnila prihodnja dejanja agresije".

Po njegovih besedah gre za "še konkretnejši dokaz neomajne odločenosti EU-ja, da dolgoročno podpira Ukrajino".

Michel je sicer že pred začetkom zasedanja znova potrdil podporo povezave Ukrajini pri njenem spoprijemanju z rusko agresijo. Zavzel se je tudi za več vojaške in finančne pomoči Kijevu.

Kot je dejal, je pomembno poslati signal, da se ne bojimo Rusije, da smo motivirani in odločni. Ukrajina se bojuje za obrambo svoje prihodnosti in za "obrambo naših skupnih vrednot, naših skupnih sanj, za več miru, več blaginje, več varnosti", je dodal predsednik Evropskega sveta.

Zelenski je po podpisu varnostnega sporazuma z EU-jem nagovoril voditelje sedemindvajseterice, pri čemer se jim je zahvalil za dozdajšnjo podporo Ukrajini, hkrati pa pozval vse v Evropi, ki se še niso pridružili varnostnim jamstvom njegovi državi, da to storijo.

Zelenski je ob tem podpisal tudi varnostna sporazuma z Litvo in Estonijo.

"Vsak korak bližje cilju – evropskemu domu"

Pred podpisom varnostnega sporazuma je Zelenski povedal, da bo ta sporazum prvič vseboval zavezo vseh 27 držav članic, da Ukrajini zagotovijo obsežno podporo ne glede na morebitne notranje institucionalne spremembe. "Vsak naš korak nas približuje zgodovinskemu cilju miru in blaginje v našem skupnem evropskem domu," je zapisal na omrežju X.

Pomen podpisa varnostnega sporazuma je poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki je dejal, da so te zaveze pomembne še zlasti zato, ker bodo način za usmeritev sredstev iz zamrznjenega ruskega premoženja. "Dobro je vzeti ta denar za večjo vojaško podporo Ukrajini," je poudaril. Ta denar bi morali usmeriti v usposabljanje vojakov in vojaško industrijo, je dodal.

V sporazumu se EU enostransko zavezuje, da si bo še naprej prizadeval za zagotavljanje nadaljnje finančne pomoči, dobave orožja in usposabljanja ukrajinskih vojakov. Sporazum omenja tudi krepitev sodelovanja med obrambno industrijo v Ukrajini in EU-ju ter v boju proti kibernetskim napadom in dezinformacijam.

Zelenski je v Bruslju večkrat poudaril tudi začetek pogajanj o članstvu Ukrajine v EU-ju, ki sta jih strani uradno odprli v torek. To je označil za "zgodovinski rezultat". "To je zelo pomembno za vse nas v Ukrajini, verjemite," je dejal novinarjem pred vrhom.

Spomnil je še na nedavno konferenco o miru v Ukrajini, ki je potekala v Švici. Poudaril je, da se je treba pripraviti na "drugi mirovni vrh", o čemer bo danes govoril tudi z evropskimi voditelji.

Kot je ob tem poudaril, je treba narediti naslednje korake, in sicer podroben načrt in ga dati na mizo. To je treba storiti v nekaj mesecih, saj Ukrajina nima veliko časa, je dejal. "Nočemo, da bi konflikt trajal več let," je dejal in opozoril, da je edini načrt, ki ga ima Rusija, kako to vojno podaljšati.

Z Zelenskim se je ob robu zasedanja srečal tudi Golob. Iz njegovega kabineta so sporočili, da sta se sogovornika strinjala, da so odnosi med Slovenijo in Ukrajino odlični, Slovenija pa bo še naprej sodelovala in podpirala vse aktivnosti za mir in varnost v regiji.

Na zasedanju tudi o posojilu Ukrajini

Podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je bila znova ena od osrednjih tem vrha EU-ja. Med drugim so razpravljali o nedavnem dogovoru voditeljev skupine G7 o posojilu Ukrajini v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev, za odplačevanje katerega bi ji namenili prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja.

Z nadaljnjo podporo Ukrajini je močno povezana tudi razprava o okrepitvi evropske vojaške industrije, kar je bila prav tako ena od tem prvega dne zasedanja.