Nad pripravo ukrepov, ki bodo znani prihodnjo pomlad, bdi pristojni komisar Nicholas Schmit. Več v intervjuju.

Evropski socialni steber je evropska socialna strategija, ki jo sestavlja 20 načel in pravic. Leta 2017 so jih razglasile vse institucije Unije. Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicholas Schmit, kateri so ključni cilji stebra socialnih pravic?
V Evropski uniji smo dosegli zelo velik gospodarski napredek. V taki Uniji potrebujemo tudi močno socialno dimenzijo. Socialna pravičnost je temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva in je v središču Unije. Prav vsak Evropejec bi moral imeti enake socialne pravice. Ideja Evropskega socialnega stebra je oblikovati ukrepe, s katerimi bi to dosegli. To počnemo prav zdaj, končali bomo prihodnje leto.

Kako lahko izvajamo ključne cilje stebra na ravni EU-ja glede na izjemno velike razlike med državami članicami v njihovem pristopu k socialnim vprašanjem? Primerjava Luksemburga in Bolgarije je skoraj nemogoča – če poudarim samo res izjemno veliko razliko med višino minimalne plače ...
Poglejte, steber definira splošne cilje. In vsem nam je jasno, da je Unija polna raznovrstnosti. Bolj razvite države imajo višje socialne standarde, poleg tega imamo tudi različne socialne sisteme – skandinavski sistem je na primer popolnoma drugačen kot drugi … Sprejeti je treba vse razlike, upoštevati različne stopnje razvitosti, a si obenem prizadevati za zmanjševanje socialnih in ekonomskih razlik. Seveda ne bomo mogli čez noč enačiti Luksemburga in Bolgarije. Potruditi pa se moramo izboljšati socialno stanje v Bolgariji in nekaterih drugih članicah Unije, vzporedno z gospodarskim razvojem. To je torej tudi cilj stebra – prenesti neko pozitivno politiko v drugo članico, hkrati pa upoštevati različnost držav članic.

V nekaterih državah Evropske unije je socialni dialog med delodajalci in sindikati že dolgo uveljavljen in zelo močan. V Sloveniji sicer nismo priča temu. Toda na primer nordijske države nočejo, da bi se država ali EU vmešavala v njihove dogovore. Kako bi jih prepričali, da steber in usklajevanje, ki ga zahteva, prinašata dodano vrednost različnim sistemom socialnega dialoga v Uniji?
Seveda se zavedam, da smo glede socialnega dialoga kulturno različni. Toda globalno je želja socialnih partnerjev, da bi okrepili socialni dialog in partnerstvo. To je tudi eden pomembnejših elementov evropskega socialnega modela. V nekaterih primerih – kot na primer pri vprašanju delavskih in socialnih pravic – spodbujamo avtonomna pogajanja socialnih partnerjev.

Dolgoročen načrt Unije je vzpostaviti močen socialni dialog v vseh članicah. Seveda ne bomo mogli povsod doseči enako močnega socialnega dialoga – na primer, dialog v Sloveniji bomo težko primerjali s Švedsko ali Dansko. A komisija se v socialni dialog ne sme vmešavati, lahko ga samo spodbuja. Toda ideja o močnem partnerstvu je cilj, h kateremu stremimo.

Pogovoriva se o koronski krizi in vplivu na trg dela. Med prvimi v času pandemije covida-19 so zaposlitev izgubili mladi; tu je še skupina starejših, ki je že tako težko zaposljiva skupina ... Ali jih boste nagovarjali tudi v stebru socialnih pravic?
Menim, da je bil prvi odziv držav članic na krizo in posledice na trgu dela pravilen. Če ne bi bil, bi imeli še večjo krizo, torej še več brezposelnih. Članice so skušale poiskati rešitve, ki so delodajalcem omogočile čim dlje zadržati delavce. To Unija zdaj podpira z evropsko shemo SURE. Seveda to ne pomeni, da bomo lahko vse zaposlitve zadržali. Še posebej bodo – tako kot ste rekli – na udaru mladi.

Zdaj morajo pa članice in komisija poiskati rešitve. Eden od ukrepov so sredstva v okviru Jamstev za mlade. S pomočjo sredstev in ukrepov znotraj jamstva mladi lažje najdejo zaposlitev, delodajalcem pa sredstva pomagajo pri zaposlovanju mladih. Glede drugih kategorij pa: cilj je ohranjati, predvsem pa ustvarjati nova delovna mesta. Smo v času preoblikovanja naših gospodarstev. Nove tehnologije bodo ustvarile nove zaposlitvene možnosti in omogočile prožnejšo ureditev dela, vendar moramo zagotoviti, da bodo nova delovna mesta tudi kakovostna, ljudje pa opremljeni s pravim znanjem in spretnostmi.

Kdaj bodo začeli veljati konkretni ukrepi akcijskega načrta? Predvsem pa me zanima, kateri bo prvi ukrep, ki bo veljal za vse članice Unije?
Časovnica je jasna – do konca novembra se posvetujemo z vsemi članicami Unije. Kot je znano, naj bi akcijski načrt s konkretnimi ukrepi politično potrjevali na posebnem Socialnem vrhu, ki ga prihodnjo pomlad načrtuje portugalsko predsedstvo. Kaj bo ključno pri akcijskem načrtu? Ne obdelujemo samo enega ukrepa, temveč obravnavamo štiri elemente. Prvi je minimalna plača – svoj predlog bomo predstavili oktobra. Drugi pomemben element se bo nanašal na nove oblike dela. Kaj lahko naredimo s prekarnimi zaposlitvami?

Kakšne bodo delovne razmere v času nove gospodarske strategije? Tretji element je revščina. Na žalost se ta še vedno povečuje. Torej je boj proti revščini izjemno pomemben, še posebej boj proti revščini otrok. Komisija bo prihodnje leto predstavila Jamstvo za otroke, ki bo otrokom zagotovilo dostop do potrebnih storitev in podporo do vstopa v odraslo dobo. Četrti element so delovne razmere. Kot je znano, je komisija zavezana boju proti raku, ki je ena od največjih zdravstvenih težav tega stoletja. Veliko vzrokov za nastanek raka je v delovnem okolju, zato je treba izboljšati delovne razmere.