Slovenski premier meni, da bi moral biti britanski predlog perspektive EU-ja za obdobje med letoma 2007 in 2013 v nekaterih strateških točkah spremenjen.

Premier kljub temu ugotavlja, da je neto pozicija po tem kompromisu blizu neto poziciji iz junijskega kompromisnega predloga luksemburškega predsedstva.

Nekaj manj je po Janševih besedah sredstev za razvoj podeželja, vendar pa je kohezijskih sredstev praktično enako ali celo za malenkost več. Z ustrezno kombinacijo obeh virov je možno uresničiti načrtovane programe, ki jih je država predvidela za čas do leta 2013, če bo naslednja finančna perspektiva sprejeta v decembru, meni Janša.

Glede zmanjšanja predvidenih sredstev novim članicam je Janša izpostavil možnost, da bodo novinke sredstva lahko črpala tri leta, ne le dve, in da bo sredstva moč uporabiti tudi za stanovanjsko izgradnjo, kar je novost v finančni perspektivi.

"Možnosti za dogovor dobre"
Janša je povedal, da sta se z Blairom strinjala o obstoju dobrih možnosti za sprejetje dogovora.

"Strinjala sva se, da najbrž ni možnosti za bistveno boljši dogovor, tudi ne v naslednje pol leta. Če je stvar taka, pa je tudi časovna dimenzija zelo pomembna. Če boljšega dogovora ni moč doseči, je treba to, kar je možno, doseči čimprej, zato da se posvetimo drugim temam, da se da pozitivni signal evropski javnosti, da EU deluje," meni minister.

Janša še meni, da zelo drugačnega predloga od zdajšnjega britanskega, ki se niti bistveno ne razlikuje od luksemburškega, za naslednjo finančno perspektivo članice EU-ja ne bodo sprejele.

Po mnenju slovenskega premierja je sicer predlagani proračuna razočaranje. "Tak proračun ne uspe slediti nekaterim strategijam, ki jih je EU sprejela, predvsem lizbonski strategiji. A v primeru, da bi šli v popravek dogovora iz leta 2002, nekatere države ne bi pristale na konec pogajanj. Britansko predsedstvo se je zavestno odpovedalo temu, da gre v modernizacijo proračuna, glede na to, da je tveganje, da blokira celotna pogajanja, preveliko," je razložil Janša.

Janša se je zavzel Makedonijo
Na pogovorih z britanskim premierjem se je Janša zavzel tudi za dodelitev statusa kandidatke za članstvo Makedoniji.

"Podprli smo to možnost, saj bi predstavljala pozitiven signal za celotno regijo. Makedonija je med državami z Balkana, ki tega statusa še nimajo, najboljša podelitev pa bi bila ohrabritev za tiste, ki se trudijo za uresničevanje evropskih standardov. Predstavljala bi tudi pozitiven signal za BiH ter Srbijo in Črno goro," je predlog utemeljil Janša.

Vse države članice so se sicer zavzele za sklenitev dogovora na vrhunskem srečanju čez teden dni, vendar so zunanji ministri poudarili, da so možnosti za kompromis še letos izjemno majhne. Po mnenju slovenskega državnega sekretarja za evropske zadeve Marcela Koprola so možnosti za dogovor več kot 50-odstotne.

Slovenija hoče popravke
Tudi Slovenija je še pred srečanjem Janše z Blairom napovedala, da bo zahtevala popravke. Po njegovih besedah Slovenija ne bo privolila v tako znižanje kohezijskih sredstev, ki bi ogrozilo ključne programe.

V primerjavi z drugimi novimi članicami pa je Slovenija po Janševih besedah v nekoliko boljšem položaju, ker ni nikoli vnaprej ponujala, da bi se odpovedala koheziji na račun časa.

Blair se je pred vrhom Unije 15. in 16. decembra v iskanju soglasja za svoj novi predlog skupne evropske porabe danes sešel z osmimi predsedniki vlad držav članic Evropske unije.