Več o vsebini pogovorov ni razkril.

"Petek že skoraj minil v usklajevanju ukrepov proti covidu-19, vmes pa dolgi pogovori s predsedujoči Svetu EU Angelo Merkel in drugimi voditelji članic EU v iskanju kompromisnih rešitev za uveljavitev sedemletnega proračuna EU in sklada za okrevanje. Razmere kličejo k razumu," je tvitnil Janša.

Neuradne informacije, da se bosta slovenski premier in nemška kanclerka danes slišala po telefonu, so se pojavile že čez dan. Pogovor naj bi se zgodil na pobudo Nemčije kot trenutne predsedujoče Svetu EU-ja.

Članice EU-ja iščejo rešitve za čimprejšnje sprejetje svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19, ki ga sestavljata prihodnji večletni proračun EU-ja 2021–2027 in sklad za okrevanje ter ga zaradi nasprotovanja pogojevanju črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem načela pravne države blokirata Madžarska in Poljska.

Potem ko je v povezavi s to zagato v torek poslal pismo voditeljem Unije, se je Janša v četrtek na virtualnem zasedanju voditeljev članic zavzel za iskanje kompromisa na podlagi julijskega dogovora voditeljev članic. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je na vrhu izrazil tudi pripravljenost ponuditi konkretne ideje za kompromis, ki bi privedel do potrditve večletnega proračuna in sklada za okrevanje.

Merklova medtem v četrtek na novinarski konferenci po vrhu ni želela govoriti o možnostih, kako bi lahko našli rešitev. Zatrdila pa je, da bo nemško predsedstvo Svetu EU-ja poskušalo v prihodnjih dneh v pogovorih s Poljsko in Madžarsko najti sprejemljivo rešitev. "Problem je velik in resen in reševali ga bomo resno in zavzeto," je dejala po končanem vrhu.

Orban prepričan, da je še mogoče najti rešitev

Madžarski premier Viktor Orban je predtem dejal, da je dogovor glede svežnja za spoprijem Evropske unije s pandemijo covida-19 še mogoče doseči. Po njegovem mnenju je mogočih veliko rešitev, potrebna je le politična volja, je pojasnil danes v intervjuju za madžarski radio Kossuth. Po besedah Orbana bi bile za Madžarsko in Poljsko sprejemljive tiste rešitve, ki bodo sprejete soglasno, ne pa na podlagi politične večine.

Orban je označil pogojevanje za politično motivirano orožje. Med drugim je posvaril, da bi lahko države, ki so naklonjene migracijam, ki so v EU-ju v večini, prisilile druge, da sprejmejo določeno kvoto prebežnikov. "V središču govoričenja v Bruslju je, kako bi nas lahko prisilili v nekaj, čeasr si ne želimo," je še povedal Orban.

Sorodna novica Angela Merkel se bo skušala pogovoriti s Poljsko in Madžarsko

Odziv slovenskih evroposlancev

Nekateri slovenski evroposlanci so poudarili, da je treba v pogovorih o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo ostati v okviru kompromisa, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet EU-ja.

Evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) je poudaril, da se je v pogovorih za rešitev zastoja, ki je nastal zaradi madžarsko-poljske blokade sprejemanja svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo, mogoče pogovarjati samo še o kompromisu, ki sta ga glede mehanizma o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava dosegla parlament in svet. Ta predlog je zelo dober tudi po mnenju nemškega predsedstva Svetu EU-ja, je dejal.

Na pogovoru z novinarji pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta prihodnji teden je pojasnil, da je predlog v zadnji obravnavi in da ni več mogoče odpirati novih kompromisov, saj za to ni podlage v Lizbonski pogodbi. Poudaril je tudi, da predlog mehanizma o vladavini prava omogoča pravno varstvo.

Po Grošljevih besedah nihče ne ve, kako ven iz tega zastoja. Ena izmed možnosti je razjasnitev, kakšna je vloga Sodišča EU-ja v tem mehanizmu. Poleg tega so na mizi še proračun po dvanajstinah, okrepljeno sodelovanje 25 držav ali medvladni dogovor.

Tanja Fajon (S&D) je ob tem opozorila, da so predsedniki političnih skupin v parlamentu jasno potrdili, da še vedno velja dogovor Evropskega parlamenta in držav članic o vzpostavitvi instrumenta pogojevanja črpanja evropskih sredstev z vladavino prava.

To, kar se je zgodilo na četrtkovem vrhu voditeljev članic EU-ja, po njenih besedah "ni noben razlog za zmagoslavje". Predsednik vlade Janez Janša je stvari po njenih besedah pripeljal tako daleč, da mora nemška kanclerka Angela Merkel reševati zapleteno situacijo. "Merklova se ni postavila na stran predsednika vlade Janeza Janše, ampak na stran Evropejk in Evropejcev, da najde rešitev v tej zagati," je poudarila Fajonova.

Merklova je sicer po četrtkovem zasedanju povedala, da je Janša vse voditelje pozval k prizadevanjem za kompromis, kar pa da je tudi v interesu nemškega predsedstva.

Sorodna novica "Janša ima pravico do stališča, naklonjenega državam, ki imajo težave z vladavino prava"

Nemški kanclerki je za to po njegovem mnenju diplomatsko izjavo čestital slovenski evroposlanec Milan Brglez (S&D/SD), "ker samo to omogoča, da gredo zadeve naprej". Pojasnil je, da je na koncu, kakršen koli že bo rezultat tega zakonodajnega postopka, sodno varstvo vedno mogoče, kar zadeva tako postopek kot vsebino. Zadeve so na koncu bolj ali manj jasne in kakršen koli dogovor mora biti v teh okvirih.

Evroposlanka iz vrst EPP-ja Ljudmila Novak (NSi) je poudarila, da v njeni politični skupini vztrajajo pri stališču, da "je treba spoštovati stvari, sprejete tudi v Evropskem parlamentu". Voditelji ne morejo sami odločati in ne upoštevati parlamenta, po besedah Novakove menijo v EPP-ju.

"Okvir je bil sklenjen, parlament je izpogajal, kar je izpogajal. In verjetno ni verodostojno, da bo zdaj trma dveh voditeljev oziroma držav tista, ki bo zmagala. S tem se poslanci najbrž ne bomo strinjali," je poudarila.

Romana Tomc (SDS), ki prav tako prihaja iz EPP-ja, je zagotovila, da ti okviri ne bodo prekoračeni. Premierjevo pismo se po njenih besedah ne vmešava v odločitve parlamenta in ne skuša vplivati na to, da bi parlament odločil drugače, kot je. Premier je le "pozval kolege v Evropskem svetu, da je treba narediti še dodatni napor, še en korak naprej, da bi našli skupno rešitev", je poudarila.

Merklova je v četrtek po besedah Tomčeve jasno povedala, da je premierjevo pismo šlo v smer, v katero razmišlja tudi nemško predsedstvo. Janša bo dejavno sodeloval v skupini, ki bo skušala najti rešitev, je povedala evroposlanka.

Po njenih besedah je potreben mediacijski postopek, da bi si kupili nekaj časa, v katerem bi Madžarsko in Poljsko prepričali, da sprejmeta rešitve, ki so bile dogovorjene. Ponudili bi jima neki izhod, da ne bi vložili veta.

O tem, da obstaja neka skupina, ki naj bi iskala rešitev za zastoj, sicer v Bruslju ne vedo nič, v Janševem kabinetu pa v povezavi s temi navedbami pojasnil ne dajejo.