Slovenija je vzpostavljanje schengenskih standardov na južni meji začela že v 90. letih, pojasnjuje Lenarčič. Foto: MMC RTV SLO
Slovenija je vzpostavljanje schengenskih standardov na južni meji začela že v 90. letih, pojasnjuje Lenarčič. Foto: MMC RTV SLO
Mejni prehod
Leta 1999 je Slovenija dobila 80 milijonov današnjih evrov, ki jih je namenila za vzpostavitev mejnih kontrolnih točk ipd. Foto: MMC RTV SLO

Slovenija je za vzpostavitev schengna prejela skoraj 120 milijonov evrov oz. 45 odstotkov vseh sredstev iz schengenskega vira.

Slovenija je vzpostavljanje schengenskih standardov na južni meji začela že v 90. letih, prva evropska sredstva je dobila leta 1997 v okviru predpristopne pomoči Phare, je na tiskovni konferenci ob sklepnem srečanju nadzornega odbora za spremljanje schengenskega vira pojasnil državni sekretar za evropske zadeve .

80 milijonov današnjih evrov, ki jih je namenila za vzpostavitev mejnih kontrolnih točk, izgradnjo nekaterih mejnih prehodov, nakup opreme in usposabljanje carinskih in inšpekcijskih služb ter drugih nalog, ki so bile povezane z vzpostavljanjem zunanje meje EU.

"Financiranje vzpostavljanja schengenske meje pa je predstavljalo konceptualno novost, ki jo je v postopku pogajanj z EU predlagala prav Slovenija. Novost je zato, ker za dodelitev sredstev EU ni kriterij BDP na prebivalca, ampak dolžina zunanje meje EU, ki jo nadzira posamezna država," je povedal državni sekretar Lenarčič.

Leta 1999 je EU Sloveniji za obdobje 2004-2006 iz schengenskega vira dodelila 107 milijonov evrov oz. skoraj 120 milijonov današnjih evrov, še pravi Lenarčič. Ta sredstva pa je Slovenija črpala od leta 2004 do same vključitve v schengenski prostor, torej do konca leta 2007 in na to obdobje se nanaša tudi zaključno poročilo, ki ga je danes obravnaval nadzorni odbor za spremljanje schengenskega vira. Teh 120 milijonov evrov po oceni nadzornega odbora za spremljanje schengenskega vira predstavlja 45 odstotkov vseh stroškov, ki jih je v tem obdobju imela Slovenija z vzpostavitvijo zunanje meje EU.