Na vrhu ni veliko prostora ... Razgled na Frankfurt, eno izmed evropskih finančnih središč. Foto: EPA
Na vrhu ni veliko prostora ... Razgled na Frankfurt, eno izmed evropskih finančnih središč. Foto: EPA

Hrvaški finančni minister Slavko Linić je predstavil predlog, po katerem bi se v državi končalo obdobje izplačil astronomskih nagrad za menedžerje. Predlaga, da bi bili lahko vodilni v hrvaških bankah upravičeni do bonusov, ki niso večji od četrtine njihovega letnega zaslužka. V "zlatih letih" so lahko dobili celo nagrade v višini enega letnega zaslužka in pol.

Portugalci
In pogled z druge strani - portugalski protestniki z napisom 'Strahopetci vedno napadajo najšibkejše'. Foto: EPA

Švicarji so na referendumu podprli predlog o omejevanju nagrajevanja vodstvenih delavcev v švicarskih podjetjih doma in v tujini. Pobuda predvideva tudi občutno okrepitev pravic delničarjev, s čimer bi preprečili nakazila previsokih plač in nagrad, v primeru kršitev pravil pa tudi do triletne zaporne kazni in denarne kazni v višini do šestih plač. Predvideva tudi omejitev mandata članov nadzornih odborov na leto dni, prepoveduje določene nagrade in odpravnine, izplačilo bonusov za prevzeme ali ob prodaji dela podjetja. Nova zakonodaja bi sicer veljala samo za švicarska podjetja, ki kotirajo na švicarski ali tujih borzah.

Namen novih pravil, imenovanih CRD 4, je okrepiti kapitalsko moč bank, tako da se bodo sposobne spopasti z morebitnimi šoki. Evropska unija z njimi v svojo zakonodajo prenaša globalni dogovor Basel III iz leta 2010, ki predvideva postopno povečanje minimalnega količnika najbolj kakovostnega kapitala bank z dveh na sedem odstotkov do leta 2019.

Nagrada se lahko dvigne do dvakratnika plače
Vključitev omejitve nagrad za bankirje v ta sveženj je zahteval Evropski parlament. Kompromis veleva, da nagrade ne smejo preseči višine fiksne plače oziroma letnega zaslužka, lahko pa se izjemoma dvignejo do dvakratnika fiksne plače, če na skupščini tako odloči večina delničarjev banke - 75 odstotkov vseh delničarjev ali 66 odstotkov delničarjev v primeru 50-odstotnega kvoruma.

Do zdaj so lahko vodilni bankirji in borzni posredniki z nagradami zaslužili večkratni letni zaslužek, toda ob izbruhu finančne krize je breme reševanja zadolženih bank morala nositi država, zato so bili preplačani menedžerji tarča kritik javnosti. Najbolj temu dogovoru nasprotuje Velika Britanija, saj je prepričana, da bo omejitev nagrad odgnala nadarjene in upočasnila rast finančnega sektorja. Vodja trgovanja pri ETX Capital iz Londona Joe Rundle pa je prepričan, da bo omejevanje nagrad nadomeščeno z zvišanjem fiksnih plač, medtem ko bodo podjetja, ki za svoje poslovanje ne potrebujejo nujno sedeža v Evropski uniji, odšla drugam, banke pa bodo svoj kapital vlagale zunaj EU-ja.

Kaj bo storil London?
Predstavniki članic Unije, Evropskega parlamenta in Evropske komisije so pretekli teden po težavnih večmesečnih pogajanjih le dosegli kompromis o tem, ki pa ga morajo zdaj dokončno ločeno potrditi tako članice kot parlament. Dogovor se sicer sprejema s kvalificirano večino, ne s soglasjem, vendar se omenja možnost, da bi se lahko London skliceval na luksemburški kompromis iz leta 1966. Ta članici omogoča veto na odločitve, ki se sicer sprejemajo s kvalificirano večino, če so ogroženi njeni ključni nacionalni interesi. Nekateri politični analitiki menijo, da luksemburški kompromis še velja, drugi pa trdijo, da lahko članica Unije veto uporabi le, če način odločanja izrecno terja soglasje.

Več časa za Dublin in Lizbono
Finančni ministri EU-ja so se dogovorili tudi o tem, da bosta Irska in Portugalska dobili več časa za odplačilo posojil v okviru finančne pomoči, da bi jima olajšali načrtovano vrnitev na finančne trge, ki je v interesu celotnega območja evra.

Slovenijo je na zasedanju zastopal državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj.

Hrvaški finančni minister Slavko Linić je predstavil predlog, po katerem bi se v državi končalo obdobje izplačil astronomskih nagrad za menedžerje. Predlaga, da bi bili lahko vodilni v hrvaških bankah upravičeni do bonusov, ki niso večji od četrtine njihovega letnega zaslužka. V "zlatih letih" so lahko dobili celo nagrade v višini enega letnega zaslužka in pol.

Švicarji so na referendumu podprli predlog o omejevanju nagrajevanja vodstvenih delavcev v švicarskih podjetjih doma in v tujini. Pobuda predvideva tudi občutno okrepitev pravic delničarjev, s čimer bi preprečili nakazila previsokih plač in nagrad, v primeru kršitev pravil pa tudi do triletne zaporne kazni in denarne kazni v višini do šestih plač. Predvideva tudi omejitev mandata članov nadzornih odborov na leto dni, prepoveduje določene nagrade in odpravnine, izplačilo bonusov za prevzeme ali ob prodaji dela podjetja. Nova zakonodaja bi sicer veljala samo za švicarska podjetja, ki kotirajo na švicarski ali tujih borzah.