Pogajanja o brexitu bo v imenu Evropske unije vodil Francoz Michel Barnier, na britanski strani pa bodo vse niti v rokah ministra za brexit Davida Davisa. Oba sta prvo srečanje označila za koristno in zelo produktivno. Gre za stara znanca iz pogajanj o amsterdamski pogodbi v devetdesetih letih, ko sta bila vsak za svojo državo pristojna za evropske zadeve.

Dogovorili so se o datumih, organizaciji in prioritetah, je poudaril Barnier, ki je omenil tri pogajalske kategorije: o pravicah državljanov, finančni poravnavi in drugih ločitvenih vprašanjih.

Struktura pogajanj bo takšna, da se bodo pogajali en teden na mesec, preostali čas pa bodo pripravljali stališča in jih izmenjevali, je še pojasnil Barnier. "Pošten dogovor je mogoč in občutno boljši kot noben dogovor," je izpostavil. Zatrdil je, da bo delal z Združenim kraljestvom, ne proti njemu.

Davis je medtem sporočil, da bo britanska premierka Theresa May na vrhu EU-ja ta konec tedna predstavila osvežena britanska stališča, čez teden dni pa naj bi objavili tudi podroben dokument s stališči, ki bo britansko izhodišče za dogovor. Na očitke britanskih novinarjev, da je privolil v vse predloge EU-ja glede strukture in prioritet pogajanj ter ali je to zgodnje znamenje šibkosti, je Davis odgovoril, da ni pomembno, kako začneš, temveč kako končaš pogajanja.

Sedemindvajseterica enotna
Sedemindvajseterica držav članic, ki ostajajo v EU-ju, je napovedala, da se bo pogajala enotno. Stališča bodo članice usklajevale v delovni skupini, v kateri je po en delegat iz vsake države. Slovenijo bo zastopal Marko Makovec, ki je bil do zdaj zunanjepolitični svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja. Premier Miro Cerar je pred kratkim poudaril, da bo za Slovenijo v pogajanjih zelo pomembno doseči dober dogovor o finančnih obveznostih Velike Britanije.

Pogajanja bodo potekala v angleščini in francoščini na sedežu Evropske komisije.

Nekaj dni pred predvidenim začetkom pogajanj sta francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški finančni minister Wolfgang Schäuble poudarila, da vrata Unije ostajajo odprta, če bi si Britanci premislili. Vendar pa je nato Davis dan pred odhodom v Bruselj poudaril, da prihaja z jasnim sporočilom: "Odhajamo iz EU-ja."

Davis je pred začetkom pogajanj še poudaril britansko željo, da obe strani pogajanja končata močni, sposobni širiti skupne evropske vrednote in voditi v svetu ter odločni zagotavljati varnost državljanov. "Pred nami je dolga pot, a cilj je jasen - globoko in posebno partnerstvo Velike Britanije in EU-ja. Dogovor, kakršnega zgodovina ne pozna," je poudaril.

"Iskreno in pragmatično"
Britanski finančni minister Philip Hammond je v petek napovedal, da bo Velika Britanija pogajanja začela v "duhu iskrenega sodelovanja" in s "pragmatičnim pristopom", poudarek pa bo na zaščiti delovnih mest, gospodarske rasti in blaginje. Po njegovih besedah bodo skušali najti rešitve, sprejemljive tako za Britance kot za 27 članic EU-ja. Britanska premierka Theresa May napoveduje "čisti brexit", torej popolno ločitev od struktur Evropske unije, vključno z izstopom iz enotnega evropskega trga.

Temeljno načelo pogajanj je postopen pristop: najprej bi dorekli temeljna vprašanja, nato bi se pogovarjali o prihodnjih odnosih. Končni dogovor naj bi dosegli do marca 2019, dve leti po sprožitvi ločitvenega postopka.

3,2 milijona državljanov EU-ja živi na Otoku
Prva faza pogajanj, v kateri želi Unija doreči tri ključna vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku –, naj bi bila končana konec tega leta oziroma na začetku prihodnjega. Medtem ko britanski politiki grozijo, da se sploh ne bodo pogajali, če bo Unija zastopala pretrda stališča do finančne poravnave, Barnier poudarja, da je njegov cilj uspeti.

Obe strani se strinjata, da je v ospredje treba postaviti pravice 3,2 milijona državljanov 27 članic Unije, ki živijo v Veliki Britaniji, in 1,2 milijona Britancev, ki živijo v EU-ju. Gre tudi za pravice tistih, ki so živeli na Otoku in imajo še vedno določene pravice, na primer pokojninske. EU želi državljanom zagotoviti vseživljenjske pravice. Pri tem izpostavlja, da ne gre samo za pravico do prebivališča, ampak tudi za dostop do trga dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva, za priznavanje diplom in druge.

Kdo mora plačati komu?
Druga prioriteta je občutljivo vprašanje finančne poravnave. O finančnih obveznostih Velike Britanije krožijo v javnosti različne številke, od 60 milijard do okoli 100 milijard evrov. Barnier je večkrat poudaril, da ne gre za kazen ali izstopni davek, temveč za spoštovanje obveznosti, ki jih je Velika Britanija sprejela kot članica EU-ja in jih mora poravnati.

Davis po drugi strani vztraja, da Britanija ne bo plačala 100 milijard evrov, in EU obtožuje, da igra "grobo in nepopustljivo". Po njegovih besedah se bo britanska vlada držala pravnih in mednarodnih obveznosti za plačilo, kar pa ne bo vsebovalo le zadev, ki si jih želi Evropska komisija. Finančne obveznosti Velike Britanije se ne končajo z njenim izstopom, saj lahko določeni programi iz večletnega proračuna 2014-2020 trajajo še tri leta po koncu večletnega okvira, na primer v okviru kohezijske politike.

Meja med Irsko in Severno Irsko
Tretja ključna tema so nove zunanje meje EU-ja, zlasti meja med Irsko in Severno Irsko. Glede te se je vrh povezave konec aprila v smernicah zavzel za rešitev, s katero bi se izognili strogi ureditvi na meji. V posebni izjavi je vrh tudi potrdil, da v primeru združitve irskega otoka, ki obstaja v okviru mirovnega dogovora o Severni Irski, združen otok ostaja v EU-ju. Smernice vključujejo tudi pravico Španije, da ima besedo glede kakršnega koli dogovora med Veliko Britanijo in EU-jem v povezavi z Gibraltarjem.

Dialog o rešitvah za vprašanja v povezavi z irskim otokom bosta začela namestnika glavnih pogajalcev, Sabine Weyand in Olly Robbins, pri čemer bo v ospredju zaščita velikonočnega dogovora in zagotovitev čim bolj nevidne meje.

Takšna opredelitev prednostnih nalog je takoj sprožila očitke, da je vprašanje meje na otoku drugorazredno, a sta oba pogajalca to odločno zanikala. Zatrdila sta, da je ravno obratno in da je to izjemno občutljivo in tehnično zahtevno vprašanje, ki terja posebno obravnavo.

Do oktobra prihodnje leto naj bi bil izstopni dogovor popolnoma dorečen, tako da bi ostalo še okoli pet mesecev za izvedbo vseh postopkov za potrditev tega dogovora, ratifikacij v članicah in Veliki Britaniji. V tem času bi se nadaljevali pogovori o prihodnjem odnosu.

Pisala se bodo nova pravila
Skrajni rok za dosego končnega dogovora je marec leta 2019, dve leti po tem, ko je Velika Britanija sprožila ločitveni postopek. Čeprav pogodba EU-ja predvideva dveletno obdobje za pogajanja o pogojih izstopa, bi lahko ta trajala mnogo dlje, opozarjajo poznavalci. Nihče namreč ne ve, kako bo postopek potekal, saj 50. člen Lizbonske pogodbe ni bil še nikoli uporabljen.

Velika Britanija, ki je v tedanjo Evropsko skupnost vstopila leta 1973, bo prva država članica, ki bo izstopila iz povezave.