Evropi grozi, da bo izgubila še štiri in pol milijona delovnih mest. Že zdaj je brez dela več kot 17 milijonov Evropejcev, Mednarodna organizacija dela (ILO) svari, da bi jih do leta 2016 lahko bilo že 22 milijonov. Posledice socialnih stisk pa se že poznajo tudi pri rodnosti - ta po podatkih demografskega inštituta z Dunaja upada.

V Sloveniji malce drugačna gibanja
Na Dunaju ugotavljajo, da je rodnost ob izbruhu krize leta 2008 začela zastajati, tri leta pozneje pa padati. "Leta 2011 se je rodnost prvič po 10 letih znižala v večini držav Evropske unije, in sicer za dva ali tri odstotke. V Sloveniji je drugače: rodnost se je dvigala do leta 2010, nato pa se je leta 2011 tudi v Sloveniji po več letih znižala, čeprav za zdaj le za malo," ugotavlja Tomas Sobotka z dunajskega inštituta.

Z zniževanjem rodnosti se spreminja tudi povprečna starost žensk, ki se odločijo za prvega otroka. Slovenke se v povprečju tako za prvega otroka odločijo po 28. letu starosti, kar je od štiri do pet let pozneje kot pred 20 leti.

Zgolj trenutni odziv na krizo?
"Dokler bo ta zamik, se bodo otroci, ki bi se morali roditi v določenem obdobju, rodili pozneje, zato jih v tistem obdobju ne bo," na zamik v rojstvih opozarja Sobotka, ki hkrati dodaja, da razmere še niso tako dramatične, da bi se morale na upad rodnosti odzivati evropske vlade. "Dolgoročno je pomembno, da vlade omogočajo razmere, v katerih se bodo mladi odločali za družino."

Upad rojstev je po raziskavah inštituta trenutni odziv na krizo in je prišel z zamikom od enega do dveh let. Strokovnjaki sicer ne morejo napovedati, kakšno bo gibanje rojstev v prihodnosti. Izkušnje kažejo, da rodnost začne naraščati, ko se obdobje recesije konča.