Glavni haaški tožilec je v Luxembourgu zunanjim ministrom Evropske unije, med katerimi je bil tudi Samuel Žbogar, predstavil svojo zadnjo oceno sodelovanja s Srbijo in Hrvaško. V njej ni bilo presečenj - v sodelovanju z Beogradom Brammertz močno vztraja pri tem, da je glede prijetja še zadnjih dveh obtožencev, ki sta na prostosti, Ratka Mladića in Gorana Hadžića, treba storiti več. "To je glavna prioriteta, zato morajo srbske oblasti storiti več," je dejal.

Na politični parket ni želel stopiti
Ob tem je spomnil, da letos mineva 15 let od genocida v Srebrenici, za katerega je med drugim obtožen Mladić. "Ni alternative prijetju teh dveh obtožencev," je dejal Brammertz in poudaril, da gre za verodostojnost mednarodne skupnosti.

Na vprašanje, ali je zdaj pravi čas za odmrznitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, pa je odgovoril, da "nikoli ni in ne namerava vstopati v politična vprašanja", a še enkrat izpostavil pomembno vlogo EU-ja pri delu sodišča.

Tudi glede Hrvaške je poudaril, da sam podaja le "tehnično oceno, ki je njegova edina odgovornost". Ocenil je, da so žal rezultati glede zahtev sodišča v povezavi s topniškimi dnevniki za zdaj "zelo omejeni", in izrazil upanje "na dodatne rezultate v bližnji prihodnosti".

Pretresel ga je obisk Srebrenice
Glavni haaški tožilec je tudi poudaril, da je "čas pomembno vprašanje", saj se mandat sodišču izteka. Tistim, ki mislijo, da je treba pozabiti na zgodovino, pa Brammertz svetuje, naj gredo v Srebrenico in se pogovarjajo z žrtvami vojnih zločinov.

Kot je pojasnil, je bil sam pred kratkim v Srebrenici, kjer se je pogovarjal s številnimi žrtvami. Vojni zločini in njihove posledice so po besedah glavnega haaškega tožilca še vedno še kako močno v ospredju njihovih življenj.

Žbogar: Slovenija ne bo ovira
Še pred zasedanjem ministrov pa se je oglasil Samuel Žbogar in zagotovil, da Slovenija ne bo ovira pri odpiranju zadnjih treh poglavij v pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo. Slovenski zunanji minister je prepričan, da Slovenija Hrvaške ne bo ovirala na poti do Evropske unije in da bo tudi vprašanje Ljubljanske banke mogoče rešiti "v duhu sporazumevanja, ki je veljal med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem letu".

Hrvaška mora odpreti še tri poglavja
Hrvaška računa, da bo na pristopni konferenci 30. junija odprla še zadnja tri poglavja v pogajanjih z Evropsko unijo, in sicer poglavja o pravosodju, o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki ter o konkurenci. Že osnutek Brammertzovega poročila pa je nakazal, da ta s sodelovanjem glede topniških dnevnikov ni povsem zadovoljen, saj je Hrvaško znova pozval, naj okrepi administrativno preiskavo in poda celovito poročilo o manjkajočih dokumentih še pred koncem sojenja nekdanjemu hrvaškemu generalu Anteju Gotovini. "Brammertzova ocena je približno takšna, kot je bila že pred meseci, se pravi, da ni najbolj zadovoljen s sodelovanjem, predvsem kar se tiče topniških dnevnikov," je ob prihodu na zasedanje v Luksemburg povedal minister Žbogar.

Vodja slovenske diplomacije je ob tem ocenil, da se bodo države članice Unije kljub vsemu odločile, da bodo odprle poglavje o pravosodju. "Mi vsekakor ne bomo ovira," je zagotovil Žbogar, ki je povedal še, da Slovenija nima nobenih težav glede odpiranja poglavij o zunanji politiki in konkurenci.

Žbogar: Slovenija nima nobenih zadržkov
Žbogar je pojasnil, da bo šlo poglavje o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki v proceduro na vlado verjetno še ta teden, potem pa naprej v parlament. "Parlament si bo seveda vzel toliko časa, kot potrebuje, ampak upamo, da bo mogoče končati postopek ta mesec," je povedal Žbogar in dodal, da Slovenija tudi glede konkurence nima odprtih vprašanj. "Odprto vprašanje, ki se je pojavilo ta teden, v povezavi s konkurenco, čeprav ni vezano na konkurenco, je vprašanje Ljubljanske banke. To je vprašanje, ki je odprto med Slovenijo in Hrvaško ter zadeva tudi evropski acquis," je pojasnil Žbogar.

"Čas, da določimo začetek pogajanj za Makedonijo"
Pred zasedanjem zunanjih ministrov je Žbogar povedal še, da je napočil čas, da Evropska unija določi datum za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo. "Vendarle mislim, da Makedonija danes mora biti na dnevnem redu. Danes imamo razpravo o Zahodnem Balkanu, v tem okviru bo tudi odprto vprašanje Makedonije," je še povedal minister in dodal: "Potrebujemo Makedonijo, ki gleda naprej. Potrebujemo Makedonijo, ki bo še naprej izvajala reforme za to, da bi se približevala EU-ju. In mislim, da je prišel čas, da ji določimo datum za začetek pogajanj."