Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Jake Sullivan je potrdil, da bodo ZDA Ukrajini dobavile kasetno strelivo. Pri tem je poudaril, da Rusija kasetno strelivo uporablja od začetka invazije, Ukrajina pa topniško strelivo porablja tako hitro, da ni mogoče vzdrževati proizvodnje.

"Zavedamo se, da kasetno strelivo ustvarja tveganje za civilno škodo zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev," je dejal Sullivan. "Zato smo odločitev odlagali tako dolgo, kot smo lahko," je dodal.

"Vendar obstaja tudi velika nevarnost civilne škode, če ruske enote napredujejo čez ukrajinske položaje in zavzamejo več ukrajinskega ozemlja ter si podredijo več ukrajinskih civilistov, ker Ukrajina nima dovolj topništva," je dejal.

Sullivan je še sporočil, da je Ukrajina podala "pisna zagotovila", da bo kasetno strelivo uporabljala "zelo previdno" za zmanjšanje tveganja za civiliste.

Ukrajina sicer že nekaj časa poziva države, naj ji dostavijo tovrstno strelivo za obrambo pred rusko invazijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Nedvomno je prenos dodatnih količin streliva v Ukrajino zelo pomemben prispevek k pospešitvi postopkov deokupacije," je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Še posebej, če govorimo o kasetnem strelivu, ki je nedvomno sposobno izjemnega psihološko-čustvenega vpliva na že tako demoralizirane ruske okupacijske skupine," je dodal.

Strelivo, ki predstavlja veliko grožnjo civilistom

Kasetno strelivo so bombe in rakete, sestavljene iz številnih manjših bomb, ki se raztrosijo in lahko ubijejo ljudi na do sto metrov širokem območju. Številne med njimi tudi ne eksplodirajo, zato predstavljajo veliko grožnjo civilistom tudi še dolgo po koncu spopadov.

Ameriška zakonodaja prepoveduje dobavo kasetnega streliva z več kot enoodstotno stopnjo odpovedi bombic, kar pomeni, da manj kot odstotek bombic ne eksplodira. Vendar lahko ameriški predsednik Joe Biden zakonodajo zaobide, poroča BBC.

Ameriški uradniki so v četrtek povedali, da Bidnova administracija razmišlja o pošiljanju kasetnega streliva z manj kot 2,35-odstotno stopnjo odpovedi, ki bi ga ukrajinska vojska izstreljevala iz havbic, ki so že na terenu.

ZDA nameravajo v Ukrajino poslati topniške kasetne izstrelke, od katerih bo vsak vseboval 88 ločenih bomb, še navaja BBC.

Zadnji ameriški paket vojaške pomoči Ukrajini poleg kasetnega streliva vsebuje tudi bojna vozila Bradley in Stryker, rakete za zračno obrambo in opremo za razminiranje.

Nemčija in Združeni narodi nasprotujejo pošiljanju kasetnih bomb

Združeni narodi so v odzivu na odločitev ZDA sporočili, da generalni sekretar Antonio Guterres nasprotuje "nadaljnji rabi kasetnega streliva". Tudi Nemčija, podpisnica prepovedi uporabe kasetnega streliva, je izrazila nasprotovanje dobavi.

Humanitarne organizacije, kot je Human Rights Watch, so države že večkrat pozvale, naj zaradi grožnje civilistom ne uporabljajo kasetnega streliva. Tudi v vojski so številni prepričani, da je kasetno strelivo zastarelo in nemoralno.

Od začetka vojne v Ukrajini so Združeni narodi večkrat opozorili na sporno rabo kasetnih bomb, pri čemer so opozorili, da jih uporabljata obe strani. Več kot sto držav je leta 2008 podpisalo konvencijo o prepovedi kasetnega streliva, vendar je nista podpisali niti Rusija niti Ukrajina, prav tako tudi ne ZDA.

EU dosegel dogovor za milijon kosov streliva letno

Svet EU-ja in Evropski parlament sta v četrtek, da bi pospešila dobavo streliva Ukrajini, dosegla dogovor o načrtu za povečanje proizvodnje streliva v EU-ju na milijon kosov letno.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila politični dogovor o zakonodajnem predlogu, ki bo "okrepil proizvodne zmogljivosti EU-ja in pospešil dostavo streliva Ukrajini v tej ključni fazi vojne".

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton pa je poudaril, da je Unija v samo dveh mesecih dosegla dogovor o zgodovinskem programu za financiranje krepitve svoje obrambne industrijske baze v podporo Ukrajini in varnosti EU-ja.

V rekordnem času doseženi dogovor je pozdravila tudi obrambna ministrica predsedujoče Svetu EU-ja Španije Margarita Robles. Dodala je, da je to še en dokaz neomajne zavezanosti EU-ja podpori Ukrajini, krepitvi obrambne tehnološke in industrijske baze EU-ja ter dolgoročnemu zagotavljanju varnosti in obrambe državljanov EU-ja, so sporočili iz španskega predsedstva Unije.

Predlog predvideva 500 milijonov evropskih sredstev za sofinanciranje projektov v članicah EU-ja za povečanje proizvodnih zmogljivosti streliva ter posledično odpravo trenutnega pomanjkanja streliva, raket in njihovih sestavnih delov v Uniji. Odpira tudi pot državam, da del svojih nacionalnih programov reform in kohezijskih skladov uporabijo za podporo tej proizvodnji.

Gre za del načrta, v skladu s katerim namerava EU Ukrajini dobaviti milijon topniških izstrelkov v enem letu. Načrt poleg okrepitve proizvodnih zmogljivosti predvideva skupno naročanje streliva za Ukrajino in pa dobave iz lastnih zalog. Za sofinanciranje dobav streliva, ki ga bodo naročile skupaj, je na voljo milijarda evrov iz evropskega mirovnega instrumenta. Še milijarda evrov pa za dobave iz lastnih zalog.

Doseženi dogovor morata zdaj še uradno potrditi Svet EU-ja in Evropski parlament, veljati pa naj bi po načrtih začel do konca meseca.

Avstrija in Švica pristopili k sistemu zračne obrambe

Evropskemu sistemu zračne obrambe, katerega pobudnica je Nemčija, sta se pridružili Avstrija in Švica. V obeh državah poudarjajo, da odločitev ne postavlja pod vprašaj njunih nevtralnosti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Izjavo o nameri za pridružitev sta na tristranskem srečanju v Bernu, na katerem je sodeloval tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius, podpisali švicarska in avstrijska obrambna ministrica Viola Amherd in Klaudia Tanner.

Ministrica Tanner je pridružitev evropskemu sistemu zračne obrambe nedavno označila za mejnik v zgodovini obrambne politike Avstrije.

Pobudo Zaščita evropskega neba (European Sky Shield) za vzpostavitev evropskega sistema zračne in raketne obrambe s skupnim nakupom opreme je oktobra lani predstavil nemški kancler Olaf Scholz. Odtlej se ji je pridružilo 19 držav, med njimi tudi Slovenija. Namen pobude sta boljše usklajevanje in po potrebi združevanje projektov javnih naročil za zračno obrambo, olajšala naj bi tudi izmenjavo informacij.

Evropski sistem zračne obrambe naj bi v času ruske invazije v Ukrajini pomagal zapolniti obstoječe vrzeli v sedanji zaščiti evropskih držav pred napadi. Zaščita pred raketami in izstrelki majhnega in srednjega dosega naj bi bila zagotovljena prihodnje leto, celoten sistem pa naj bi bil nameščen leta 2025.

Glede na javnomnenjsko raziskavo za avstrijsko televizijo Servus TV je pridružitvi evropskemu sistemu zračne obrambe naklonjenih 52 odstotkov Avstrijcev, 31 odstotkov pa jih je proti. 45 odstotkov vprašanih meni, da je pristop Avstrije k pobudi združljiv z nevtralnostjo države, 39 odstotkov pa, da to ogroža nevtralnost. Vodja svobodnjakov (FPÖ) Herbert Kickl pa je pozval k referendumu o sodelovanju Avstrije v pobudi, še poroča APA.