Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Milan Zver je pojasnil, da je največja težava pri povečanju mobilnosti mladih med študijskim procesom denar. Tudi novi program za prihodnje proračunsko obdobje morajo potrditi poslanci Evropskega parlamenta, kjer je po Zverovih besedah največ kritik namenjenih ravno proračunskim izdatkom za program.

Prepričan je, da je reforma evropskega študijskega sistema potrebna, saj evropsko gospodarstvo potrebuje primerljive poklicne profile. Zver je ob tem izpostavil skupni evropski visokošolski sistem v okviru evropske univerze, ki se zaradi manjše obremenitve državnih proračunov nagiba k večji odprtosti financiranja.

Mladi in mobilnost
Pobuda Mladi in mobilnost zajema celovite ukrepe na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih v Evropi. Cilji strategije, ki se je začela leta 2010 in je del nove strategije Evropa 2020, so izboljšanje izobraženosti in možnosti zaposljivosti mladih ter zmanjšanje brezposelnosti in povečanje stopnje zaposlenosti med mladimi, kar je v skladu s splošnim ciljem EU-ja za uresničitev 75-odstotne stopnje zaposlenosti aktivnih prebivalcev, starih od 20 do 64 let.

To bi po mnenju evropskih institucij dosegli z izobraževanjem in usposabljanjem glede na potrebe mladih, s spodbujanjem mladih, da bi izkoristili evropske štipendije za študij ali usposabljanje v drugi državi, in s spodbujanjem držav članic EU-ja pri sprejemanju ukrepov, s katerimi bi mladim omogočili lažji prehod iz šole k delu.

"Država brez sheme zaposlovanja mladih"
Peter Debeljak, direktor Urada vlade RS za mladino, je poudaril, da smo edina država v Evropi, ki od leta 2008 nismo pripravili nove sheme zaposlovanja mladih. Izpostavil je problem mladih diplomantk, ki zaradi nezaposljivosti slišijo odgovor: "Zakaj ste pa študirale filozofijo?" Prepričan je, da tak "cinizem" ni odgovor na vprašanja zaposljivosti mladih.

"Komisija želi v strategiji Mladi in mobilnost 40 odstotkov višješolsko izobraženih, obenem pa samo 35 odstotkov zaposlitev zahteva takšno izobrazbo," je izpostavil direktor Zavoda Movit Janez Škulj.

Pojasnil je, da visoko izobraženi, ki so včasih dobivali delovna mesta visoko izobraženih, dobivajo delovna mesta srednješolsko izobraženih, srednješolsko izobraženi pa dobivajo nižješolska delovna mesta, drugi pa izpadejo iz procesa zaposlovanja in ti so po njegovem mnenju težava. Poudaril je, da v Nemčiji in na Nizozemskem že namenjajo več pozornosti poklicnim šolam.

"56-letni varilci so nezaposljivi"
V vseh ciljih evropske strategije smo v evropskem povprečju, je zatrdil Debeljak, ki je poudaril, da se tega boji, ker zaradi statistike preveč denarja namenjamo zaposlitvi nezaposljivih. "56-letne varilce s tremi razredi osnovne šole, ki so nezaposljivi, bomo še pet let obračali na vseživljenjskem učenju in jih poslali v pokoj. Če bi Barcelona delala tako, ne bi bila nikoli evropski prvak, ampak bi igrala v tretji španski ligi," pojasnjuje.

Prepričan je, da imamo v Sloveniji fantastičen izobraževalni sistem in tudi rezultati so po njegovem mnenju nad evropskim povprečjem, vendar se premalo dela na generični pismenosti mladih, ki bi se lahko sami prestrukturirali. Zato je po njegovem mnenju treba več delati na nacionalnih strategijah.

Z Debeljakom se je strinjala direktorica Javnega zavoda Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja Alenka Flander, ki je poudarila, da je treba spremeniti lastno miselnost, da se bomo zavedali, da smo sami odgovorni za svoj osebni razvoj in zaposljivost.

"Mladi smo prilagodljivi"
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Kamal Izidor Shaker je poudaril, da so mladi v Sloveniji in drugod po svetu prilagodljivi, vendar težavo vidi predvsem v tem, da je mnenje mladih mnogokrat prezrto, ali pa "pride na vrsto zadnje". Glede samega programa je dejal, da v Mladinskem svetu Slovenije nasprotujejo združevanju neformalnih oblik izobraževanja s formalnim. Meni, da Evropska unija nima stika z nacionalnim prostorom, ki bi moral biti prioriteta in ga je treba vzeti v ozir.