Članice Unije so namreč potrdile direktivo o zaščiti žvižgačev, ki zajema različna področja od preprečevanja pranja denarja, varstva podatkov in zaščite finančnih interesov do javnega zdravja, okoljske zaščite in jedrske varnosti.

Kot je za Televizijo Slovenija poročala Mojca Širok, je zdaj to področje različno urejeno. Celovito pravno zaščito imajo žvižgači le v desetih članicah, na primer v Franciji, na Švedskem ali v Veliki Britaniji. V Sloveniji to področje ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ljudje, ki zberejo pogum in prijavijo nezakonito ravnanje, naj gre za kršenje zakonov ali ogrožanje javnega interesa, morajo biti v vseh državah Unije enako močno zaščiteni. To je po besedah prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa jasno sporočilo, kako pomembni so žvižgači za države članice Evropske unije.

Države bodo morale vzpostaviti varne kanale v javnih in zasebnih družbah, organizacijah, ustanovah in organih, po katerih bodo žvižgači lahko poročali o nepravilnostih. Zagotoviti jim bodo morale zaščito pred povračilnimi ukrepi, ustrahovanjem, odpuščanjem, premeščanjem na nižja delovna mesta. Zaščititi bodo morale tudi njihove sodelavce in sorodnike.

Poleg tega morajo države članice žvižgačem zagotoviti celovite in neodvisne informacije. Med postopki jim morajo zagotoviti pravno pomoč, žvižgači pa lahko med pravosodnimi postopki prejmejo tudi finančno ali psihološko podporo.

Nova pravila bodo začela veljati 20 dni po objavi v uradnem listu Unije, članice pa bodo imele na voljo dve leti, da jih uveljavijo v nacionalni zakonodaji, je še poročala Mojca Širok.