Na umetno ustvarjenih oazah, kot je priljubljena turistična atrakcija Palmovi otoki, lahko na vsakem tretjem koraku zasledite ruski jezik. "Žalostno je, ker ne moremo niti rezervirati sobe v drugi državi s plačilno kartico, ker so vse storitve blokirane. Lahko plačujemo samo še z gotovino," je novo realnost za Ruse, ki se te dni mudijo v Dubaju, za MMC opisal 28-letni Paša, ki se je mudil na obisku svojega prijatelja, zaposlenega na svetovni razstavi Expo.

Sorodna novica Zelena fasada sredi puščave ali kako je Slovenija pustila pečat na Expu 2020

Dubaj je v zadnjih dneh postal osrednje mesto za iskanje nastanitev bogatih Rusov, kar je poročal pred dnevi tudi Bloomberg. Nakup nepremičnine tujcev v mestu nebotičnikov je zaželen, z njim dobi tujec celo pravico do rezidenčnega vizuma (tudi če nima službe v Dubaju). Toda rusko oko se ni ustavilo v Dubaju zgolj v zadnjem mesecu: zgovoren je podatek, da so lansko jesen prav Rusi naredili najbolj obsežno plakatno kampanjo po celem mestu, kjer so vabili obiskovalce v svoj paviljon na Expu.

"Dubaj ima prednost, da ne politizira. Tudi pri koroni ni bilo enostranskih medijskih nastopov. Oni so naredili zmago po covidu-19. So oportunisti. Dvignili so cene, mesto napolnili s turisti in tako postali po prvem valu turistični kraj, ki je odprl svoje meje," je v pogovoru za MMC dejal profesor ekonomije na katoliški univerzi Eichstätt-Ingolstadt, svetovalec za slovenska podjetja v Dubaju in pisec knjig o podjetništvu Andrej Vizjak, ki v turistični meki Združenih arabskih emiratov živi zadnjih osem let.

Dubajčani so najprej testirali, ali je zaprtje mesta učinkovito: "V začetku aprila 2020 smo imeli hujše zaprtje mesta kot kjer koli drugje. Nismo smeli iz hiš, samo enkrat na teden smo lahko šli v trgovino, ampak ko so videli, da ukrepi ne delujejo, so opustili. Opustili so tudi kazni v višini tisoč evrov, če nisi nosil mask v nakupovalnem središču. In ti ukrepi so trajali v času mrtve sezone, ker je tu najbolj vroče med aprilom in julijem. Odprli so sezono jeseni in polovili vse, kar so izgubili poleti," se je spominjal Vizjak.

Sorodna novica Kako odprti Dubaj v pandemiji stavi na vplivneže, turizem in precepljenost

Mesto priložnosti in kazni
Mesto, kjer se poleti temperature vrtijo vse do 47 stopinj Celzija, je v zadnjem obdobju poleg turistične destinacije postal igrišče za nepremičninske igralce. Stanovanjske komplekse, ki jih zgradijo tam, razprodajo v pol ure od trenutka, ko jih ponudijo na trgu. To je mesto, kjer nihče ne plačuje davkov. Edini davek, ki ga poznajo, je davek na dodano vrednost in še ta je le petodstoten.

Dubaj je drago mesto in uspešnost se meri po letih obstanka sredi umetno nastale oaze. "Pakistanci, ki pridejo na fizično delo, zaslužijo 300 ameriških dolarjev bruto na mesec. S plačo morajo preživeti in pošiljati denar domov družini. Ko pride fizični delavec v Dubaj, mora plačati depozit za letalsko vozovnico domov, če slučajno spodleti njegovo delo, za katero je že vnaprej plačan. Država nima stroška z nikomer. Pokojnin ni. Ko si toliko star, da ne moreš več delati, te pošljejo domov," je kruto realnost tujcev v Dubaju opisal Vizjak.

Prednost regije je, da nikoli nisi prestar. Če si delovno vitalen, te sistem ne izloči po starosti. V Dubaju velja 12-urni delovnik, večina dela šest dni v tednu. Za dopust tujci odidejo po dva meseca domov in se vrnejo nazaj, medtem ko tuji taksisti in delavci na gradbišču, ki zaslužijo še manj, pustijo v Dubaju do 15 let svojega življenja, da preživljajo svoje družine doma. Taksisti med tednom zaslužijo med 250 in 300 evrov na mesec. Toda življenje se vrti okoli upoštevanja pravil in kazni. Zgolj slikovit primer: na šestpasovnicah je dovoljena omejitev 120 kilometrov na uro, a dopušča se tudi vožnja do 140 kilometrov na uro. Ob vožnji zgolj 141 kilometrov na uro lahko voznik, na katerega prežijo radarji vsake tri do štiri kilometre, prejme 150 evrov kazni.

Pribežališče pred novo realnostjo
Odločitve so v Dubaju lažje kot na primer v demokratičnih ureditvah, saj o vsem odloča šejk Mohamed Bin Rašid Al Maktum. V medijih so v ospredju informacije, kako dober je kraj, kdaj bo praznoval rojstni dan, ali bo še večji ognjemet, v kaj se bo še investiralo, osrednja pozornost je na muzeju prihodnosti, povedo tudi, da je brezplačno cepljenje še mogoče, ampak kot ena izmed informacij.

Da je bil Dubaj zgodba zase v času korone, je bilo moč spoznati tudi le v uro in pol oddaljenem Abu Dabiju, kjer živi kot rezidentka slovenska operna pevka Tajda Jovanovič. "Po svoje smo bili rezidenti Abu Dabija in tudi Dubaja dokaj privilegirani. Glede na to, da je veliko držav v Evropi čakalo na cepiva kar nekaj mesecev, smo jih imeli že po prvih dveh, treh mesecih na voljo. Vsi smo se cepili. Pri nas je 90-odstotkov prebivalcev precepljenih. Tudi potovanja so bila možna. Je pa res, ko smo se vračali v Abu Dabi, so bili strogi ukrepi, ki smo se jih držali. Ko smo prišli na letališče, smo morali narediti še en test in na roko smo dobili uro, s katero so nadzorovali naše bivanje v karanteni. Tako se dva tedna ali deset dni nisi smel premakniti iz stanovanja," se je spominjala Tajda Jovanovič. Kazen za prekrškarje se je vrtela okoli 12.000 evrov, zato v Abu Dabiju vlada drugačna miselnost, je poudarila naša sogovornica: "Tu se ne bomo pritoževali preko Instagrama in Facebooka glede ukrepov. Tu je drugačni pogled na to."

Predvsem v času korone je Dubaj postal stičišče za vse, ki so želeli pobegniti pred igro številk. Na turističnih točkah tako danes srečate svet v malem. To je svet, v katerem Arabci ohranjajo svojo kulturo: ne pijejo alkohola, molijo in se sprehajajo v abajah. Po drugih strani ob večernih urah, ko nebotičniki zažarijo v vsem svojem sijaju, ob plaži Jumeirah, kjer se pogled ustavlja ob velikem panoramskem kolesu Dubai Eye, hodijo mimo prodajalke ljubezni, ki prihajajo večinoma iz afriških držav. To je svet, v katerem lahko hitro spoznate nekdanjo "mis Kanade", toda na koncu ugotovite, da gre za spremljevalko, ki prejema od lokalnega kluba provizijo, če zadrži oz. pripelje stranko.

Oaza poslovnih priložnosti
Mesto arhitekturnih presežkov še vedno velja v mislih marsikaterega podjetnika za deželo priložnosti: "Tako kot so včasih Evropejci hodili v Združene države Amerike kopati zlato, odhajajo danes v Dubaj. Mislijo, da bodo našli rudnik zlata, ko pridejo sem," je pojasnil Vizjak, s katerim smo se sestali v času Expa v njegovi pisarni v Burdž Kalifi. Pasti, v katere se lahko ujamejo naivni podjetniki, je ogromno. "Ko sem gostoval na Expu v okviru Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), sem šokiral, ko sem rekel, da je polovica poslovnežev, ki jih srečaš v Dubaju, lopovov, polovica pa poštenih. Previdnost je ključ do uspeha, saj le tako lahko prideš do poštenih podjetnikov. Sam sem spoznal ogromno lopov – od malih do velikih," se je spominjal Vizjak.

Z ženo ju je pot prvenstveno odpeljala v Dubaj zaradi lepega vremena, okolja in kulture. "Ko sem postal partner tukajšnje svetovalne firme, sem začel delati v regiji, ker je težko priti v normalne posle, saj so strukture zelo zaprte. Zato pa je to priložnost za lopove, ki zaslužijo denar z obljubami, finančnimi lisicami, ki se je izjalovijo. Nekdo ta denar pobere. Gredo kupovat avtomobile in jim nekdo vzame denar ali obratno: vzame avtomobil in ne da nobenega denarja." Veliko je tudi ljudi, ki se "prilepijo" na žrtve z idejo, da jim bodo pomagali v lepšo prihodnost, a jih na koncu samo ogoljufajo.

"Ujemi me, če me moreš"
Trg v Dubaju je po Vizjaku sinonim za cel svet. In v prenesenem pomenu je to svet "Tinder Swindlerjev", če si izposodimo referenco na trenutno Netflixovo uspešnico. Hkrati je tudi igrišče za vse, ki si želijo nadkriliti sleparske podvige Franka Abagnala (ki ga uprizarja Leonardo DiCaprio) v hollywoodski uspešnici Ujemi me, če me moreš. "Tudi zakonodaja nikogar ne ščiti pred lažnimi naložbami. Država reče: 'Kar vi tujci počnete med sabo, ni po našem pravnem sistemu.' Tudi če želiš oddati kakšno prijavo, jo moraš prevesti v arabski jezik. Plačati moraš poleg svojega mednarodnega odvetnika še lokalnega, da lahko sploh vloži pritožbo. In največ tožb se konča na tej točki, ker lokalni odvetniki zahtevajo od 10 do 20 odstotkov posla. Če tega ne dobijo v avans, se ne vpletajo v zgodbo," je razložil Vizjak, ki se med svojim delom srečuje s primeri prevaranih strank in jim pomaga pri iskanju oseb, ki jim vsaj razložijo postopek pritožbe in se izognejo plačila iz obupa in upanja.

Priložnosti je na tovrstnem trgu tako toliko, kot je pasti. S čimer se strinja tudi ustanovitelj skupine Pesakrompir, ki deluje predvsem kot mreža izkušenih poslovnežev s skupno več deset let izkušnjami v Dubaju in celotnem Bližnjem vzhodu, Iztok Franko. "Izdelek je po mojem mnenju bolj pomemben kot država, iz katere izvira. Srečujem se s podjetji, ki mislijo, da imajo dober produkt in da jim bo uspelo v Dubaju, če povišajo ceno. A se izkaže, da izdelek ni doživel uspeha niti v Sloveniji. Dubaj je zelo nasičen z vsem in je dobro, da podjetje, ki se odloča za prodor na trg, ima preizkušen izdelek, ki ve, kaj želi doseči z njim. In se je že dokazal na evropskem in slovenskem trgu," je za MMC pojasnil Franko, ki je pred slabimi desetimi leti začel delati v Dubaju kot marketing menedžer v enem izmed podjetij, ki se ukvarja s predelavo terenskih vozil. Nato pa je začel svojo samostojno pot in svoje delodajalce spremenil v stranke, ki jim danes svetuje na svoji poslovni poti. Prav tako pomaga slovenskim podjetjem, da stopijo na trg v Dubaju.

Svet (praznih) obljub
Veliko tujih poslovnežev pričakuje, da bo poslovalo z Arabci, toda v 70-odstotkih jih v resnici z Indijci. Indijci predstavljajo skoraj 44 odstotkov prebivalstva v Dubaju, sledijo jim Emiračani s 23 odstotki. "Največ lokalnih poslovnežev je poštenih. Lumparije, ki sem jim bil sam priča, so bile bolj lokalnega izvora: Nemci, ki so okoli prenašali Nemce. Slovenci, ki so prenašali okoli Slovence. Ampak Indijci so druga kultura – so nezanesljivi: dogovorite se za termin, a ne pridejo točno; dogovorite za aktivnosti, ne naredijo; povedo ti za eno možnost, ampak ne povedo še za štiri, ki obstajajo," je bil slikovit Vizjak.

Poslovanje z indijskimi podjetniki je cenejše kot na primer z Arabskimi. "Toda pozneje vidiš, da bi nekdo iz našega sveta naredil petkrat več kot nekdo, ki ga plačaš petkrat manj," je delil svoje izkušnje Vizjak, ki je v Dubaju že osem let, toda večje posle sklepa zadnje dve leti, ko je začel delati z lokalnimi partnerji, s katerimi mu je omogočeno poslovanje z Arabci iz Savdske Arabije in Iraka. "Tu pridejo agenti in se predstavijo kot partnerji kraljeve družine, ponudijo ti sodelovanje, potem pa po plačilu tega ni in tudi ne vezi s kraljevo družino," je orisal razmere Vizjak.

V bleščečem mestu se bo vedno našel nekdo, ki bo zgradil še višjo stolpnico pred vašimi očmi in vam zakril panoramski razgled iz 60. nadstropja. Uspeh se meri zgolj v številkah in novejših modelih jeklenih konjičkov. Trenutno je najbolj "vroč" puščavski konjiček na šestpasovnicah Dubaja lamborghini urus. To je svet, kjer je sosedova trava vedno bolj zelena. In res skorajda ni prežganih travnatih površin – navkljub vrtoglavi vročini, zaradi katere Dubajčani skorajda ne stopijo iz svojih stanovanj poleti.