Zgovorne so številke, saj se slovenski paviljon na koncu razstave, velikosti 4,38 kvadratnih kilometrov, spogleduje s končno bilanco milijona obiskovalcev v zadnjih šestih mesecih.

Zanimanje za slovenski paviljon se je povečevalo iz meseca v mesec in ob samem koncu ni presenetljivo, da se pred njim na vsake pol ure vije nova dolga vrsta za ogled slovenskih presežkov. Od Goričkega do Pirana, Janje Garnbret do Luke Dončića, Hermana Potočnika Noordunga do Jožeta Plečnika – to so le nekateri motivi, ki jih je lahko obiskovalec doživel v 360-stopinjski predstavitvi znotraj zelene oaze Expa.

Čeprav je bil slovenski paviljon v bistvu usmerjen v poslovno mreženje, je privabljal zanimanje številnih mimoidočih. "Tu so ljudje, ki Slovenijo poznajo, in tisti, ki je ne, želeli smo pripraviti predstavitev za vse in poželi smo precejšnje navdušenje. Poznam primere, ko so Dubajčani prišli v naš paviljon in takoj po prihodu domov rezervirali letalske karte za obisk Slovenije," je za MMC dejal generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo Matic Volk.

Če velja za olimpijske igre geslo: višje, hitreje, močneje in skupaj, je geslo na Expu: domišljija brez meja. Ta ima svojo ceno. In od vložka je odvisen učinek. Na seznamu najbolj ogleda vrednih paviljonov so se od 1. oktobra znašle Savdska Arabija (tudi dobitnica nagrade za najboljši paviljon), Japonska, Združene države Amerike, Nemčija, Izrael ... Če vas je pot na Expo zanesla zgolj za en dan in niste bili med hitrimi srečneži, ki so se morali z aplikacijo registrirati ob 9. uri zjutraj za ogled japonskega paviljona, ste lahko samo poslušali zgodbe, kako vsak obiskovalec tam prejme pametni prenosni telefon in kako je na njem dobival razlago predstavljenih predmetov. Najboljši nasvet, ki ste ga lahko dobili kot obiskovalec, je: "Pojdite tja, kjer ni vrste."

Višje, hitreje, dražje
Tekmovanje držav za pozornost je bilo očitno. Američani so stavili na prihodnost in svoje dosežke pri raziskovanju življenja zunaj atmosfere spretno umestili v tridimenzionalno videopredstavitev, do katere so obiskovalce vodili po tekočem traku in jim privabljali s slikovitimi predstavitvami na videozidu. Savdijci so pripravili 360-stopinjsko izkušnjo, kjer so se projekcije prikazovale tudi na tleh in tako je obiskovalec dobil občutek, kot da lebdi ob spremljanju kulturne zapuščine kraljevine. Še več: zbrane je nagovarjal v videoposnetku hollywoodski igralec John Travolta, ki ni skoparil z lepimi besedami o obmorski državi na Arabskem polotoku, ki v zadnjih letih kar hlepi po privabljanju turistov.

Prireditelji so prizorišče razdelili na tri glavne sklope: trajnost, mobilnost in priložnosti. Vidnost med več kot 190 državami na razstavi, za katero bi potrebovali vsaj teden dni, da raziščete vse kotičke, je Sloveniji zagotovila ideja o trajnostno zasnovanem paviljonu. "Prav vsak paviljon je imel drugačen koncept: organizator nam je postavil okvir, nadaljevanje pa je bilo odvisno od domišljije posameznih držav. Želeli smo se predstaviti kot trajnostna država, da smo prva zelena destinacija na svetu, da imamo 60 odstotkov površin prekritih z gozdovi, znanje, potencial, ideje," je za MMC pojasnil Volk in dodal: "Nesmiselno bi bilo, če bi se spustili v tekmo z bogatejšimi državami, ki so lahko pripravile veliko razkošnejše predstavitve. Predstavili smo se kot država s kakovostnim in intenzivnim poslovnim programom. Nekatere države so stavile na kulinarično ponudbo, kulturne nastope ... Vsaka država je tako poleg osnovne predstavitev poskrbela še za dodatno vrednost. Mi smo se načrtno usmerili v gospodarstvo in turizem."

Domiselni pristop in učinkovita izvedba
Prav usmeritev v prodajo poslovnim kupcem (B2B) je pustila pečat za Slovenijo na Expu. Slovenija se je tako odločila, da se predstavlja v poslovnem svetu in ne do končnih strank. Z edinstvenim pristopom se je postavila ob bok inovativnih predstavitev, s katerimi so posamezne države dokazovale, da za uspešno predstavitev ni potrebno razsipavanje z denarjem. Eden takšnim primerov je bila tudi Črna gora, ki se je prikazala s preprosto ponudbo. Obiskovalcem so ponudili ogled njihovih turističnih prednosti – od smučanja do uživanja v morju – kar s kavča.

Pogosto je videz paviljona tudi zavajal, tako so si lahko ob arhitekturnem presežku, ki so ga postavili Azerbajdžanci, lahko obiskovalci v notranjosti ogledovali zgolj slike njihovih predsednikov. Švedska se je predstavlja kot ekološka država – v paviljonu iz lesa. Sicer pa so bili Švedi skupaj z Nemci med tistimi državami, ki so stavili na prepoznavnost zgolj ene blagovne znamke. Prvi so pod svojo streho spravili prodajalno pohištva za dom in prodajali zanjo značilne mesne kroglice, drugi so stavili na proizvajalca športne opreme.

"S poslovnega vidika je imelo vsako podjetje en teden, da se je predstavilo. Uspešnost je bila odvisna, koliko so bili sami angažirani in so se povezovali s podjetji v Dubaju. Veliko jih je delalo na lastno pest, in verjamem, da jih je bilo veliko uspešnih. Ampak če prideš prvič na Expo, lahko samo spoznavaš okolje. S podjetji, s katerimi smo sodelovali, smo začeli našo skupno pot že lani maja. In tista podjetja, ki so dolgoročno načrtovala svoj obisk na Expu in tudi dejavnosti po njem, se jim je gostovanje izplačalo. Tisti, ki so samo poskušali preizkusiti srečo, pa so dobili najbrž veliko znanja, izkušenj, kaj vse je treba, da uspeš. Ampak je to šele začetek poti," je poudaril ustanovitelj skupine Pesakrompir, ki deluje predvsem kot mreža izkušenih poslovnežev s skupno večdesetletnimi izkušnjami v Dubaju in na celotnem Bližnjem vzhodu, Iztok Franko, ki je prav tako delil svoje izkušnje v slovenskem paviljonu. Ob tem je opozoril, da je poslovnih entuziastov, ki pridejo poskušat srečo in želijo v enem tednu vse narediti, preveč: "Takšnim se ne zaupa."

K širitvi poslovnih možnosti na Expu so pripomogli Slovenci, ki podobno kot Franko že delajo v Dubaju. Klub slovenskih podjetnikov je celo ustvaril ambasado za Srednji vzhod, ki se trudi, da bi se poslovneži izognili pastem, ki jih prinaša poslovni svet Dubaja.

Zanimanje slovenskih podjetij za pisanje uspešnih zgodb na Expu je bilo veliko. "Od lanskega septembra do danes v času Expa je v povprečju poiskalo stik z mano vsaj pet do deset podjetij na mesec. V resnici pa smo začeli sodelovati z enim do dvema podjetjema na mesec," je priznal Franko in dodal: "Najbolj jih zanima pomoč pri začetku njihovega poslovanja v Dubaju: od raziskave trge, ki je pripravljen za njihovo storitev ali izdelek, do vodenja sestankov, obiskovanja sejmov. Tudi na Expu smo organizirali nekaj konferenc za stranke."

Odkriti in skriti potenciali
Navzočnost na Expu pomeni vidnost. "V Dubaju je vse mogoče. Pridejo ljudje z vsega sveta, ki jih zanima določeno področje, in vsi so na enem mestu. Toliko poslovnih priložnosti se odpira, in če si malo proaktiven, lahko ustvariš mrežo, ki ti pomaga pri nadaljnjem poslovanju," je za MMC po konferenci na temo tehnologije veriženja blokov dejal Aleš Bevk iz Tehnološkega parka. "Slovenija je bila prva država, ki je izdajala NFT-je. V ozadju so pametne pogodbe na veriženju blokov in po svetu smo dobili veliki odziv. Prepoznavajo nas kot svetovno velesilo na trgu NFT-jev. Večina stvari bo v prihodnosti v takšni ali drugačni digitalizirani NFT-obliki in priložnosti se nam odpirajo na veliko," je eno izmed uspešnih zgodb delil Bevk.

Ravno na dan predstavitve zgodbe veriženja blokov se je v slovenskem paviljonu mudil tudi didžej Umek, ki je za zbrane pripravil enega izmed najbolj obiskanih koncertnih nastopov. "Rad bi opozoril na športnike kot ambasadorje Slovenije, ker se na gospodarstvo ne spoznam. Zdi se mi sramotno, da imamo evropske prvake v košarki – to poudarjam, ker sem velik ljubitelj košarke – in še pred nekaj leti smo imeli državne prvake, kjer je določen odstotek igralcev poleg igranja hodilo še v službo. Zdi se mi nesprejemljivo, da država ne more poskrbeti za toliko razvoja, da se vsaj košarkarji v prvi ligi lahko ukvarjajo s športom profesionalno. Verjamem, da je tu veliko vzvodov v ozadju, tudi pokrovitelji. Če ima država tako močno reprezentanco, bi lahko sami podprli vsaj določen del infrastrukture," je opozoril na še enega izmed potencialov za predstavljanje Slovenije Umek.

Možnosti za razvoj predstavljanja Slovenije so velike, največje ostajajo v turizmu. "Lahko bi pripravili konkretne ponudbe, kjer bi lahko obiskovalci kupili angažmaje na mestu. V drugih paviljonih so ponujali celo hrano in pijačo ter spominke, kar se mi ne zdi potrebno," je za MMC razmišljal svetovalec za slovenska podjetja v Dubaju, profesor ekonomije na katoliški univerzi Eichstätt-Ingolstadt in pisec knjig o podjetništvu Andrej Vizjak, ki je bil v času Expa eden izmed govorcev v slovenskem pavlijonu na temo poslovanja v Združenih arabskih emiratih (ZAE) v sodelovanju s Klubom slovenskih podjetnikov.

Slovenija na zemljevidu
Pod črto je Expo za Slovenijo prinesel največjo celostno predstavitev države do zdaj. Paviljon bo po Expu postal del poslovnega področja in bo nudil prostor zagonskim podjetjem, ki bodo iskale priložnost na tem trgu. "Želimo si, da bi bili tudi člani Slovenske gospodarske zbornice in Slovenskega kluba podjetnikov čim bolj vključeni in bi se aktivno vključili v program paviljona. Želimo si, da bi to postal prostor, kjer bi se lahko srečevali Slovenci," je poudaril Volk.

Expo je poslovnim igralcem, kot sta Franko in Vizjak, pripomogel, da so približali poslovanje v Dubaju podjetnikom v Sloveniji. "Ko se je na Expu predstavljala Steklarna Hrastnik, je prišel vodja na trgu za vode iz Dubaja. In sem bil navdušen, da je prišel," se je spominjal Vizjak. A vseeno Slovenija ostaja majhna pika na zemljevidu Združenih arabskih emiratov. "Da bi imeli v ZAE.ju znanje, vedenje, da obstaja Slovenija, ne. Tisti, ki so slišali za Slovenijo, so si jo zagotovo zapomnili. Ko so prišli v stik s komer koli, so naleteli na podjetnike, ki so ponosni na svojo državo in povedo, da so iz lepe države. Tisti, ki je obiskal slovenski paviljon, si ga je zapomnil. Ampak, če bi šli po ulici spraševati, kje je Slovenija, jih velika večina ne bi vedela, kje je," je dodal Franko.

Expo 2020 je zaprla svoja vrata za obiskovalce. Slovenija bo čez tri leta sodelovala na svetovni razstavi v Osaki, ki je še bolj oddaljena in ki bo gostila za tretjino manj držav – okoli sto. To bo priložnost, da se bo zgodba o uspehu slovenskega paviljona iz Dubaja nadaljevala.

V spodnji galeriji si lahko pogledate nekaj utrinkov celodnevnega bivanja na Expu.