Ob izobrazbi in zaposlitvi je tretji dejavnik, ki posamezniku dejansko pomaga na poti do osamosvojitve, že pregovorno drag nakup doma. Slovenija je s približno 80-odstotnim deležem povprečnega BDP-ja na državljana med državami članicami unije le malo pod sredino lestvice.
Pa poglejmo, kakšne so torej primerjalne možnosti za nakup stanovanja v evropskih prestolnicah glede na podatke o BDP-jih v EU-ju. Za kvadratni meter stanovanja v Vilni je potrebno odšteti 600 evrov, v Rigi in Ljubljani 2.000, v Berlinu 1.500, v nizozemski prestolnici 2.800, v Luksemburgu 3.900, v Madridu 5.000, na Dunaju 1.600, v Parizu pa kar 5.500 evrov.
Cenovni tobogani
Cene stanovanj v Sloveniji so v primerjevi z gibanji drugod relativno stabilne. Med letoma 2004 in 2005 se je njihova cena dvignila za 10 odstotkov. V Franciji je v istem obdobju poskočila za 10,6, v Španiji za 16, na Slovaškem za 18, Danskem za 29, v Latviji, v kandidirajoči Turčiji pa kar za 60 odstotkov.
Če vas torej selitev ne bo preveč prizadela, je za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v latvijski Rigi potrebno odšteti le slabih 50.000 evrov. O Parizu pa zaenkrat povprečen Slovenec lahko le poje ali sanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje