Prav gotovo smo se že na potovanjih v tujini navadili na vrednost in uporabnost kovancev za 10 in več evrocentov. Toda vprašanje je, kako se bomo obnašali do »štorklje«, »knežjega kamna« in »sejalca«. Ti motivi so namreč na slovenskih evrskih kovanci za 1, 2 in 5 evrocentov oz. evrostotinov.

Na Finskem in Irskem so bolj praktične narave in vas za vsak evrocent ne bodo lovili. Povsem običajno je, da v trgovini prodajalki »ostanete dolžni«, saj tudi ona ponavadi ne bo vrnila tako majhnih zneskov stranki. Na Irskem pogosto ne bodo vzeli teh bakrenih kovancev, saj se jih ne morejo znova znebiti. Povsem drugače pa je na primer v Franciji in Belgiji, kjer se običajno pričakuje, da boste poravnali račun do centa natančno. Seveda so se marsikje v Evropski uniji, predvsem na področju gostinstva, temu izognili z zaokroževanjem cen.

Banke Slovenije je sicer naročila skupno 296,3 milijonov kosov evrskih kovancev, kar predstavlja vrednost 103,9 milijonov evrov in težo 1.465 ton. Skupna vrednost tistih evrskih kovancev, ki bodo dani v obtok, pa je okoli 79 milijonov evrov, kar predstavlja 236 milijonov kosov in težo 1.152 ton.