Padli tajkunski imperiji nimajo z ACH-jem nobene stične točke, štirinajst dni po prodaji bančnih terjatev DUTB-ja ameriški banki Merrill Lynch v prvem pogovoru za medije pojasnjuje generalni direktor družbe ACH Rasto Oderlap.

V pogovoru za Tarčo napoveduje korektno sodelovanje z Nacionalnim preiskovalnim uradom, ki se je lotil domnevnega izčrpavanja podjetja. Kljub sumom policije pa ne vidi potrebe, da bi inkriminarne menedžerje umaknil iz upravljanja družb.

Kakšne bodo posledice prodaje vaših terjatev ameriški banki?
Prodajo teh terjatev razumemo kot izkaz zaupanja novega upnika Bank of America Merril Lynch International in tudi kot dokaz naših kreditov, da smo sposobni svoje dolgove v skladu s programom finančnega prestrukturiranja tudi plačati.

Zdaj ste se s temi novimi lastniki terjatev že pogovarjali. Kakšni so njihovi načrti z vašim holdingom?
Konec marca letos smo izvedeli za ta transfer naših obveznosti na Merril Lynch in na začetku aprila smo opravili razgovor s predstavnikom Merril Lyncha, kjer smo se jasno pogovarjali o tem našem namenu poplačila dolgov in tudi oni so izrazili to pričakovanje do nas.

Menda so vam povedali, da podpirajo poplačilo dolgov, ki ga je potrdilo sodišče. To je verjetno tista stvar, ki jih zanima.
Tako je. Mi smo že do 31. marca letos vse svoje obveznosti v skladu s programom finančnega prestrukturiranja izpolnjevali predčasno in bolje od samega programa in te dejavnosti bomo nadaljevali tudi v prihodnjem obdobju.

Kaj boste morali narediti, da boste dolgove poplačali? Videli smo: prodali ste Debitel, zdaj trenutno se prodaja – kot lahko vidimo – poslovna stavba, verjetno v slabem času za te poslovne prostore. Kaj vse ste morali še prodati?
Več dejavnosti je, s katerimi se bo zmanjšala zadolženost delniške družbe ACH. Nekatere ste že sami našteli, druge pa so še pridobivanje dividend iz naših družb, potem je prodaja nepremičnin, kot ste navedli – ni samo poslovna stavba, ampak so tudi druge nepremičnine – in v preteklem mesecu smo začeli prodajati naše naložbe v delnice družbe Union Hoteli, d. d.

Se pravi, to sta oba ljubljanska hotela?
V sklopu te družbe so štirje hoteli: dva sta hotela Union, to je business in executive, potem je hote Lev in hotel Central.

Kakšni so pri tem roki, kakšno je zanimanje?
Zanimanje potencialnih investitorjev je ustrezno, o rokih pa zaradi zaupnosti samega programa finančnega prestrukturiranja raje ne bi govoril.

Zdi se, da je turizem panoga, ki bo v nasprotju s poslovnimi stavbami pritegnila kupce.
Verjamemo, da so naši hoteli locirani na najboljših lokacijah ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Sloveniji, in obenem dobro poslujejo. Zato verjamemo, da bo interes za investicije v to nepremičnino ustrezen.

Kakšna bo usoda vašega glavnega bisera, če uporabimo to prevzemno terminologijo, se pravi Adrie Mobil? Je to zadeva, ki jo boste skušali obdržati do konca?
Adria Mobil posluje odlično. To je zasluga vodstva družbe in verjamem, da tudi vseh sodelavcev te družbe. Rezultati lanskega leta in tudi prvi rezultati letošnjega leta kažejo na to, da je naše zaupanje, se pravi zaupanje ACH-ja do Adrie Mobila, izjemno visoko in naš namen je, da to zaupanje v prihodnosti še nadgradimo in ohranimo svoj delež v Adrii Mobilu.

V načrtu prestrukturiranja prodaja deleža ali celega podjetja za zdaj ni na mizi?
Ni niti predvidena v programu finančnega prestrukturiranja.

Kaj pa se zdaj dogaja z vašimi v Proteju (družba vodilnih zaposlenih, ki ima v lasti ACH, op. a.)? Tudi vi imate sicer zelo majhen delež, manj kot odstotek.
Deleži v Proteju so stvar njihovih lastnikov. Tako da to zelo nerad komentiram in tudi sebe v prvi vrsti vidim kot sodelavca v ACH-ju, ne kot kakršnega koli oz. šele v tretji, četrti fazi kot družbenika v Proteju. Naš namen je stabilizirati oziroma poplačati dolgove na ACH-ju, s čimer se bo tudi vrednost Proteja še jasneje pokazala.

Lahko torej rečemo, da bodo po končanem prestrukturiranju lastniki Proteja ostali lastniki ostanka ACH-ja, da tako rečem …
Lastniki Proteja bodo lastniki Proteja. Je pa tudi Protej sopodpisnik programa finančnega prestrukturiranja in v tem programu niso predvidene spremembe kakršnih koli deležev.

Se pravi, da kot lastniki zavračate kakršne koli vnaprejšnje dogovore z ameriško banko prek skritih lastništev? O tem je bilo v javnosti ogromno špekulacij.
Bank of America Merrill Lynch je zavezana visokim standardom skladnosti poslovanja in res si ne predstavljam, da bi se izpostavili kakršnemu koli tveganju izgube ugleda ali pa kakšnim tovrstnim špekulacijam, kot jih omenjate, zaradi enega posla v Sloveniji, ki je vseeno za njih relativno majhen.

Če pogledava še aktualne zadeve, se pravi hišne preiskave. Kaj pomeni za poslovanje podjetja, ko pride na vrata policija?
Mi smo preiskovalcem Nacionalnega preiskovalnega urada sporočili, da bomo z njimi korektno sodelovali, na koncu koncev nam kar koli drugega tudi ne preostane in smo jim zagotovili nemoten pregled naših prostorov, naših dokumentov in tej politiki bomo sledili tudi v prihodnje.

Se pravi, da domnevno inkriminirane osebe ostajajo na položajih in imajo še naprej vpliv na poslovanje podjetij?
Biti moramo konkretni, za katere osebe gre.

Govorimo seveda o vaši predhodnici na tem mestu (Sonja Gole še naprej vodi Adrio Mobil, osrednje podjetje holdinga ACH, op. a.).
Moje osebno zaupanje v Sonjo Gole je nezmanjšano. Kot generalna direktorica Adrie Mobila družbo odlično vodi, rezultati so bistveno nad rezultati panoge, nad njenimi konkurenti, zato ne vidim kakršnega koli razloga, da bi bilo medsebojno zaupanje omajano.

Saj ne gre toliko za dvom v to, kako vodi Adrio Mobil, kot za dvom, kaj je počela na holdingu, za kar ji policija očita oškodovanje?
Pridobili smo mnenja neodvisnih strokovnjakov, na osnovi katerih ugotavljamo, da se bodo morali s tem ukvarjati kvečjemu organi pregona, če je že nujno. Mi pa ne.

V Sloveniji je bilo zelo pogosto, da neki menedžer dobi nagrado, sledi notranji odkup, pa podjetje postane bolj ali manj nelikvidno, na koncu so hišne preiskave. To smo videli na primeru Istrabenza, Laškega in Merkurja. ACH bo tako lahko nov tak primer?
ACH ima veliko več premoženja kot dolgov. To so nekako potrdile tudi banke, ki so podpisale in soglašale z našim predlaganim programom finančnega prestrukturiranja. In na osnovi drugih primerov res ne morem ocenjevati. Ne vidim pa niti ene stične točke s primerom ACH-ja.

Torej vas ne skrbi, da bi recimo postali novi Istrabenz?
Ne, nikakor.

Poračun branjenja nacionalnega interesa bo voditelj Boštjan Anžin z gosti računal v četrtkovi oddaji Tarča ob 20. uri na TV SLO 1.