Eles je včeraj sicer zaznal nekoliko povišano frekvenco, saj je Iberski polotok do trenutka razpada sistema uvažal energijo, nato pa v danem trenutku uvoza električne energije v te države nenadoma ni bilo več in zato je ostal presežek električne energije v preostalem evropskem sistemu, ki pa ga je ta zelo učinkovito in hitro uravnotežil.

Kot pojasnjujejo v slovenski družbi, bo vzrok mrka sicer uradno in nedvomno znan šele, ko bodo španski, portugalski in francoski operater podrobno proučili vse dejavnike, kar lahko traja več tednov ali mesecev. Poročilo o vzrokih dogodka, ki se je zgodil junija lani na območju Balkana, je bilo tako objavljeno šele februarja letos.

Na vprašanje, ali bi se lahko kaj takšnega v kratkem ponovilo tudi drugje v Evropi, so na Elesu za STA zapisali, da do ugotovitve vzrokov tega ne želijo komentirati. "Ključno je, da razumemo vzroke, ki so vodili do določene situacije - in ti razlogi so lahko večplastni - da nato lahko predvidevamo, ali se nemara lahko kaj takega še zgodi," so navedli.

Tudi raznih špekulacij ter neuradnih, nepotrjenih in nestrokovnih izjav, npr. teh, da naj bi šlo za posledico zelenega prehoda v energetiki, na Elesu ne komentirajo. Tudi sami so opazili, da je predvsem na družbenih omrežjih v obtoku veliko različnih interpretacij, a do uradne pojasnitve vzrokov za razpad sistema se do teh ne morejo opredeljevati.

Redek atmosferski pojav?

Med morebitnimi vzroki za električni mrk se omenja redek atmosferski pojav. Zaradi ekstremnih temperaturnih nihanj v notranjosti Španije naj bi prišlo do nenormalnih nihanj v visokonapetostnih vodih. Ta nihanja so povzročila napake pri sinhronizaciji med električnimi sistemi, kar je privedlo do zaporednih motenj v povezanem evropskem omrežju, je pojasnilo upravljavca portugalskega električnega omrežja REN v ponedeljek povzel britanski BBC.

Takšne "inducirane atmosferske vibracije" so, kot so na Elesu dodatno pojasnili za STA, načeloma pojav, pri katerem hitre spremembe vremenskih razmer, kot so temperatura ali hitrost vetra, povzročijo nihanja v daljnovodih. Te vibracije lahko načeloma povzročijo mehanske poškodbe in motnje v električnih sistemih, kar lahko vodi tudi do obsežnih izpadov električne energije.

"Pojava, ki ga kot domnevni vzrok za razpad portugalskega in španskega sistema navajajo tamkajšnji mediji, v slovenskem prostoru doslej nismo zabeležili v obsegu, ki bi povzročil težave pri delovanju prenosnega sistema," so ob tem poudarili v Elesu.

V Sloveniji popolnega mrka ni bilo že več desetletij

V Sloveniji sicer že več desetletij nismo doživeli popolnega električnega mrka. Zaradi dogodkov na prenosnem omrežju se je zgodilo le nekaj manjših mrkov z zelo omejenimi, lokalnimi posledicami, ki so bile odpravljene v nekaj urah.

Zadnji večji električni mrk se je v Sloveniji zgodil leta 2014, do katerega je prišlo zaradi ekstremnega žledenja. Takrat mrk ni bil posledica poškodb električnih naprav v prenosnem omrežju, ampak poškodb distribucijskih naprav, sama sanacija pa je bila zaradi obsega poškodovanih naprav in neugodnih vremenskih razmer precej otežena in dolgotrajna.

V Elesu ob tem dodajajo, da se s prehodom v brezogljično družbo pojavljajo novi izzivi, zato sistemski operaterji pospešeno vlagajo v posodobitve in nadgradnje omrežja, v orodja za obvladovanje obratovanja in nenehno izvajajo aktivnosti za zagotavljanje zanesljivosti obratovanja, s čimer ohranjajo visoko kakovost delovanja elektroenergetskega sistema.

"Prav zaradi teh prizadevanj družbe Eles, sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, je verjetnost električnih mrkov v Sloveniji majhna, ne moremo pa je izključiti," so še zapisali. So pa zagotovili, da imajo vzpostavljene natančne protokole in pravila ravnanja, ki jim sledijo v primerih kriznih situacij.

V večjem delu Španije in na Portugalskem so po ponedeljkovem električnem mrku ponoči znova vzpostavili oskrbo z električno energijo. Mrk je zajel večji del Iberskega polotoka, kjer živi skoraj 60 milijonov ljudi. Prizadel je infrastrukturo, telekomunikacije in promet.