Tokrat so jo najbolj skupile Aerodromove delnice. Padle so za pet odstotkov in se ustavile šele pri 100 evrih. Cena Petrola je bila ob koncu tri odstotke pod gladino, saj so se posli sklepali pod 570 evri. Slabo so se odrezale tudi Krkine delnice, kjer kljub objavi dobrih poslovnih rezultatov prvega četrtletja očitno ni dovolj pogumnih kupcev. Tokrat je vrednost delnic novomeškega farmacevta zdrsnila za 1,7 odstotka, na 93,85 evra. Zadnji posli so bili še pol evra nižji.

Kdaj konec padanja? Samo ugibamo lahko ...
Slovenski borzni indeks (8.399 točk) se je drugič zapored znižal za poldrugi odstotek, letos pa je izgubil že skoraj 3.000 indeksnih točk. Preobrata še ni videti in trg lahko zlahka izgubi še kakšnih 5-10 odstotkov. Podražile so se le malo likvidne delnice. Žitove so pridobile dober odstotek in pol. Na prostem trgu je bilo nekaj svetlih točk. Investicijska družba Zlata moneta II se je podražila za pet odstotkov, na 3,5 evra. Indeks PIX (6.154 točk) je izgubil manj kot pol odstotka.

Izgube večje, dividende manjše
V ZDA so po spodbudnem prejšnjem tednu spet zaskrbljeni. Posojilnica Washington Mutual pričakuje višjo četrtletno izgubo od pričakovanj, poleg tega je znižala še dividendo. Vsekakor znak, da so časi težki. Delnice so padle za deset odstotkov in seveda slabo vplivale na celoten finančni sektor. Banki Bank of America in Citigroup sta tako najbolj obremenili indeks Dow Jones (12.576 točk), ki se je znižal za tretjino odstotka.

Evropa izgubila skoraj odstotek
Nov dokaz za krizo na nepremičninskem trgu je podatek o februarski prodaji rabljenih stanovanj, ki je bila rekordno nizka. Za precej negotovosti je poskrbel tudi proizvajalec aluminija Alcoa, ki je dobiček v prvem letošnjem četrtletju prepolovil. Kaže, da bodo podjetja zelo občutila ohlajanje ameriškega gospodarstva. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.318 točk) se je znižal za 0,8 odstotka. Največ so izgubile bančne delnice.

T. O.