Visoka rast je posledica velikega povpraševanja po afriških naravnih surovinah, kot je nafta, predvsem na Kitajskem in v drugih hitro se razvijajočih gospodarstvih. Najbolje med afriškimi državami gre Južnoafriški republiki, Nigeriji in Alžiriji, medtem ko je najslabše v Zimbabveju, kjer je gospodarstvo nazadovalo za pet odstotkov zaradi najvišje inflacije na svetu in zmanjšanja kmetijske proizvodnje.

Surovine gonilo rasti
Veliko povpraševanje po afriški nafti, zemeljskem plinu, mineralih in lesu je povzročilo dvig cen za te surovine na svetovnih trgih, kar je bilo prilivanje olja na ogenj za afriške države, bogate z naravnimi viri. Dobra gospodarska klima na celini je bila spodbudna tudi za države, ki se ne morejo ponašati z bogatimi viri, saj tudi te spremlja gospodarski napredek.

Poleg naraščanja povpraševanja po surovinah so za visoko rast zaslužni še izboljšana stabilnost, boljši pogoji svetovne trgovine, odgovornejše gospodarjenje držav in boljši pogoji za podjetništvo.

Revščina ostaja
Kljub gospodarskemu uspehu Afrika še ne bo kmalu dosegla cilja za prepolovitev števila hudo revnih do leta 2015, kot je bilo začrtano v Milenijskih razvojnih ciljih, saj bi za to potrebovala od 7- do 8-odstotno rast.

Zdajšnja gospodarska rast je tudi premalo, da bi dosegli cilj, po katerem bi imelo v osmih letih več kot tri četrtine prebivalstva dostop do pitne vode. Po ocenah Afriške banke za razvoj ima na celini dostop do "zadovoljive" vode le 56 odstotkov prebivalstva. Za to je v veliki meri krivo slabo vodovodno omrežje in v afriških mestih se kar 50 odstotkov vode izgubi zaradi zastarelih vodovodov, neracionalne porabe in tudi kraje.

G. V.