Zadružna tradicija v Vipavi šteje že skoraj 125 let, žal pa so napačne odločitve zadružnega vodstva kmete pripeljale na rob propada. Nekoč največjo slovensko vinsko klet so prezadolžili, končala je pri slabi banki, ta jo je prodala Ukrajincem, ki pa so nekdanjo zadružno lastnino dokončno pokopali. Letos pa se je vendarle zgodil preboj, saj so v Vipavo prišli avstrijski vinarji in klet je znova zaživela.

Zadruga Vipava je stoletne kmečke žulje izničila le v nekaj letih. Ko je popolnoma obubožala, je vse premoženje za en sam evro prodala slabi banki, ta pa potem Ukrajincem. Ko smo jih vprašali, kako in s koliko denarja bodo znova zagnali Agroind, so nas odpravili na kratko, da jim stalno postavljamo "neslana vprašanja".

Pod Ukrajinci je še tistega nekaj denarja, kar ga je bilo v Agroindu, odtekalo na njihove račune na Cipru. Delavci so zato zahtevali stečaj, tudi s protesti. Medtem pa so Ukrajinci trikrat zamenjali svoje predstavnike v Vipavi in vselej poudarili, da so v Vipavo prišli z dobrimi nameni in željo delati. Očitno pa so to trdili s figo v žepu. Agroind je v tretjem poskusu dokončno končal v stečaju.

Rešitev prišla iz Avstrije
Poleti pa se vendarle pojavi nov rešitelj - tokrat avstrijski kupci, avstrijski vinarji, ki so ob tem obljubili, da bodo tu napisali popolnoma drugo zgodbo. In res se je zgodba z njimi obrnila. Od vipavskih kmetov so odkupili dobra dva milijona kilogramov grozdja. Redno ga plačujejo. Kmetje - zdaj sicer pod tujim gospodarjem - upajo na boljše čase.

Vinogradnik Aleš Krečič je ob tem poudaril, da "po dolgem času stvari potekajo tako, kot bi morale biti že pred časom, že pred dvajsetimi leti". Oddahnili pa so si tudi zaposleni, tako Andrej Furlan poudarja, da se je ohranilo zdravo jedro podjetja, trg in blagovna znamka, ki so jo skozi stoletni trud kmetov uničili vodilni vipavske kmetijske zadruge in kleti, ki pa za svoje napake očitno ne bodo odgovarjali.

Prehranska industrija v rokah tujcev
Agroind pa ni edini tovrsten primer, saj je kar nekaj vlečnih konjev vipavskega kmetijstva v tujih rokah. Vipavska mlekarna, ki je tudi bila v zadružni lasti vipavskih kmetov, je zdaj last Italijanov. No, tu moram opozoriti na nesmisel: v Vipavi Italijani predelujejo gorenjsko mleko, vipavsko mleko pa gorenjska zadruga vozi v Italijo. In to v času, ko vsi pri hrani prisegajo na tako imenovan "kilometer nič".

Že pred leti je ajdovski Fructal končal v srbskih rokah. Spomnimo, takrat se je za nakup potegovala tudi ajdovska občina, vendar neuspešno. So pa občinarji zato ažurneje priskočili na pomoč ajdovskemu Mlinotestu. Ko mu je grozil sovražni prevzem, so skupaj z menedžerji in zaposlenimi v tem žitarju kupili dobršen delež. Zdaj občina svoje delnice v Mlinotestu prodaja.

Še vedno pa ni uspela prodaja MIP-a, nekdaj največjega mesnopredelovalnega giganta. Dva stečajna upravitelja se že osem trudita za prodajo, zdaj pa kupce novači nizozemska družba. Pred osmimi leti so MIP prodajali za 34 milijonov, zdaj iščejo kupca za le še sedem milijonov. Prihajajoče leto bo torej še en propadli živilski gigant dobil lastnika, najverjetneje tudi tu tujce.