"Vesel sem, da sta državi naredili prvi korak. Midva (s hrvaškim kolegom Zdravkom Rogićem) sva si prizadevala, da se ta stvar ob nespornem dejanskem stanju premakne tja, kjer ji gre, v okvir ratificirane dunajske pogodbe (o nasledstvu), in na drugi strani, da se tožbe, postopki, ki so odprti od leta 1994, dejansko zamrznejo, dokler se ne najde rešitev v okviru dunajske pogodbe," je povedal Arhar in dodal, da bosta rešitev glede prenesenih deviznih vlog poiskali na temelju sporazuma o nasledstvenih vprašanjih, in sicer priloge C tega sporazuma.

Arhar je povedal, da so se 7. februarja na Otočcu skupaj z zunanjima ministroma Karlom Erjavcem in Vesno Pusić dogovorili, da če rešitve v okviru sporazuma o nasledstvu ne bi bilo mogoče najti, bi si obe strani začeli prizadevati za spremembo procesnih določil v sporazumu.

Če pa tudi to ne bi uspelo, ker je navsezadnje potrebno popolno soglasje med vsemi petimi pogodbenicami, bi državi zadevo prepustili dvostranski arbitraži, za kar so se sicer Hrvati po Arharjevih besedah zavzemali že v prvem koraku.

Arhar pojasnjuje ozadje
Arhar je opozoril, da danes sklenjenega dogovora s Hrvaško še ni preučil in da ga težko komentira, ker ga pri dokončnem oblikovanju formulacije ni bilo zraven. Vendar je pojasnil, da se je prejšnji teden o podrobnostih pogovarjal z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Tonetom Kajzerjem, ki ga je premier Janez Janša pooblastil za dokončno uskladitev sporazuma. Kajzer je ta memorandum danes skupaj s hrvaško zunanjo ministrico Pusićevo tudi parafiral v imenu Slovenije.

Glede določila iz memoranduma, da bo hrvaška vlada sporna pooblastila hrvaškim bankam za tožbe proti LB-ju oz. NLB-ju pred hrvaškimi sodišči zamrznila, ne pa tudi povsem umaknila, je Arhar namignil, da v žargonu to pomeni to.

"Mandat za to tožbo je dala država. Banke ga same niso imele in banke niso imele pravnega naslova, kajti država jim je dala obveznice in država je to prevzela. To pomeni, da če dam jaz mandat, ga tudi jaz lahko v vsakem trenutku prekličem. In če nimam mandata, ne morem nadaljevati postopka. To v žargonu pomeni zamrznitev," je pojasnil Arhar.

Hrvaška zamrznitev teh tožb pa je tudi bistvena razlika v primerjavi z dogovorom, ki sta ga konec julija 2010 v Bohinju dosegla tedanja premierja obeh držav, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Že tedaj sta se namreč premierja dogovorila, da je vprašanje nekdanjega LB-ja vprašanje nasledstva in da se bo reševalo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. "A nista nič rekla glede tožb proti LB-ju pred hrvaškimi sodišči, ki so še naprej potekale. To je bistvena razlika," je razložil Arhar.

Kdaj do končne rešitve?
Kdaj bi lahko sledila dejanska rešitev vprašanja starih deviznih vlog iz obdobja nekdanje skupne države, Arhar ni znal oceniti. "To je težko reči. Treba je vložiti napore, da bodo ponovno skupaj prišli vsi. Vprašanje zadeva vse. Če bosta državi pri tem složni in bosta skupaj poslali tri povabila, potem lahko do tega hitro pride," je še dejal Arhar.